Prebivalci Republike Srbske se bodo v nedeljo odpravili na predčasne volitve novega predsednika te entitete. Te so po odločitvi volilne komisije in sodišča v BiH o odstavitvi Milorada Dodika ter šestletni prepovedi njegovega političnega delovanja postale nujne, kljub temu da se je Dodik poskušal obdržati na oblasti. Za položaj se poteguje šest kandidatov, za prihodnost Republike Srbske in verjetno tudi BiH pa bo odločilen dvoboj med Dodikovim izbrancem Sinišo Karanom in članom opozicijske Srbske demokratske stranke (SDS) Brankom Blanušo, ki ga je podprla večina opozicijskih strank. Gre za odločanje med ohranjanjem kontinuitete vladanja Dodikove Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), ki je poosebljena v Karanu, in željo po spremembah, ki je rdeča nit Blanuševega programa.
Karan o volitvah kot referendumu
Dejansko se Republiki Srbski obetajo spremembe. Več javnomnenjskih raziskav, ki so zaradi omejenih vzorcev sicer lahko tudi zavajajoče, kaže, da je v vodstvu Blanuša. To je do neke mere presenečenje, saj Dodikova SNSD, ki jo odstavljeni predsednik še vedno vodi, čeprav bi moral zapustiti tudi predsedniški položaj v stranki, ohranja razmeroma stabilno podporo. Nekatere ankete Blanuši pripisujejo celo zmago v prvem krogu volitev. Za to bi moral kandidat opozicije, ki ga podpira tudi novoustanovljeno gibanje za politične spremembe Varna Srbska banjaluškega župana Draška Stanivukovića, zbrati več kot petdeset odstotkov oddanih glasov. Triinšestdesetletni Karan se je na volilnih plakatih pojavljal skupaj z Dodikom, ki ga je spremljal tudi na shodih. Zdajšnji minister za znanstveno-tehnološki razvoj in visoko šolstvo, prej pa tudi notranji minister in Dodikov svetovalec, je nadaljeval retoriko svojega političnega mentorja. Napovedal je, da bo končal Dodikov mandat in da stopa po poti svobodne, mirne in močne Srbske. Politični analitiki ga opisujejo za Dodikovo lutko brez lastnih stališč. Dejansko se zavzema za vse, za kar se Dodik. Volitve so zanj referendum za ohranitev Republike Srbske kot suverene entitete in za zoperstavljanje zunanjim vplivom, predvsem odločitvam visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta. Krepiti želi vezi s Srbijo, enako z novo ameriško administracijo, ki je proti Dodikovi političnogospodarski eliti ukinila sankcije, in tudi s tradicionalno zaveznico Rusijo.
Blanuša za povrnitev zaupanja
Če Karanu pripisujejo vlogo Dodikovega slamnatega kandidata, pa 56-letnemu Blanuši z zadržanostjo univerzitetnega profesorja na elektrotehnični fakulteti v Banjaluki primanjkuje karizmatičnosti. Sodeč po javnomnenjskih anketah njegova sporočila, da je čas za spremembe na vrhu politike Republike Srbske, vendarle padajo na plodna tla. Član stranke, ki jo je ustanovil obsojeni vojni zločinec Radovan Karadžić, se za volilne glasove bori z gesli ponovne vzpostavitve ponosne Republike Srbske, s ponovnim vzpostavljanjem dostojanstva in predvsem z obljubo, da se morajo javna sredstva spet nameniti šolam, bolnišnicam, plačam in pokojninam, ne pa vilam, stanovanjem in počitniškim domovom vplivnežev režima. »Povrniti je treba zaupanje in optimizem mladim, varnost srednji generaciji, dostojanstvo pa veteranom in upokojencem,« pravi Blanuša, ki si prav tako želi dialog z EU in ZDA.
Odločilna za izid volitev utegne biti volilna udeležba. Prav zato k njej poziva tudi Blanuša. Na Inštitutu za balkanske in bližnjevzhodne študije (Ifimes) ocenjujejo, da bi zmaga Karana pomenila nadaljevanje obstoječe politike destabilizacije in konfrontacije z državnimi institucijami in mednarodno skupnostjo. Nasprotno pa bi po njihovi oceni zmaga Blanuše odprla pot za institucionalno preoblikovanje, ublažila napetosti in okrepila zaupanje v državne mehanizme, tako v Republiki Srbski kot v Bosni in Hercegovini, ter naznanila odločen boj proti kriminalu in korupciji.
