Sébastien Lecornu, ki je še v nedeljo zvečer imenoval svoje ministre, je v ponedeljek zjutraj odstopil kot premier, kar je bil le 27 dni. Predsednik Emmanuel Macron je sprejel njegov odstop, a mu je takoj zatem zaupal »odgovornost, da do srede vodi pogajanja«, ki naj bi pokazala, ali je nova vlada mogoča ali ne. To ne pomeni avtomatično, da bo 39-letni Lecornu ostal premier. Dnevnika Le Monde in Le Figaro celo trdita, da noče več biti premier.
Odstopljeni in novoimenovani mandatar se bo že v torek zjutraj pogovarjal najprej z vladnimi strankami desne sredine, pri čemer bo predvsem poskušal nazaj v vladni tabor pridobiti Republikance, najbolj desno od štirih vladnih strank.
Prav politikantska odločitev Republikancev v nedeljo zvečer, da ne bodo podprli nove vlade, ker naj bi bilo v njej preveč starih imen, je vplivala na Lecornuja, da je naslednje jutro odstopil. V resnici so hoteli Republikanci volilcem predvsem pokazati, da se distancirajo od Macrona, ki je med Francozi vse bolj osovražen zaradi zniževanja davkov bogatim, pa tudi zato, ker je junija lani neodgovorno razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki so skupščino razklale na tri med seboj sovražne bloke in tako povzročile sedanjo hudo politično krizo, ko se premierji menjavajo na vsake nekaj mesecev. Leto in pol pred predsedniškimi volitvami Republikanci torej niso hoteli potoniti skupaj z vlado mladega Lecornuja, ki je morda še zadnji zvesti tesen sodelavec vse bolj oslabljenega in izoliranega Macrona. Samo še 17 odstotkov Francozov ga podpira.
Zdaj bo menda poskušal Lecornu pridobiti v vladni tabor Republikance tako, da bi se nova vlada bolj posvečala boju proti kriminalu in nezakonitim migrantom. Če bi mu na tak način uspelo prepričati še skrajno desnico Marine Le Pen z njenimi 140 poslanci (od 577), naj ne glasuje skupaj z levico (ki ima okoli 200 poslancev) za nezaupnico vladi »desne sredine«, potem bi bil Macron rešen.
Predsednika države pa bi Lecornujevo sporočilo v sredo, da bo manjšinsko vlado »desne sredine« slej ko prej zrušila nezaupnica, prisililo, da bi po 15 mesecih znova razpustil skupščino in razpisal nove parlamentarne volitve. Na njih bi, kot kažejo ankete, zmagala skrajna desnica. Najbrž pa bi bila skupščina še naprej razklana na tri med seboj sovražne tabore: med seboj sprto levico, desno sredino in skrajno desnico.
Zdi se, da Macron ne bo poskušal več prepričati socialistov z 68 poslanci – ki so že nekaj časa na smrt sprti z radikalno levico Jean-Luca Mélenchona (71 poslancev) – naj ne glasujejo za nezaupnico. Socialisti, ki imajo v programu razveljavitev pokojninske reforme in obdavčenje bogatih, zdaj sicer zahtevajo od Macrona, da nekoga iz njihovih vrst postavi za mandatarja. A proti socialističnemu premierju bi zelo hitro skrajna desnica in desna sredina izglasovali nezaupnico.
