Izraelski premier po enostranski prekinitvi premirja in zavračanju prehoda v njegovo drugo fazo nadaljuje vojno v Gazi, ki jo je v preteklih desetih dneh še okrepil. Napade v Gazi, ki naj bi pripeljali do pristanka Hamasa na prekinitev spopadov pod pogoji ZDA in Izraela ter njegovo razorožitev, v agenciji Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) opisujejo za vojna dejanja z elementi grozljivih zločinov.
Novi napadi, novi razseljeni
V vse težjih razmerah ob obnovitvi izraelskih napadov, v katerih ponovno dnevno umirajo otroci, se v Gazi širi nezadovoljstvo med ljudmi. Sprva manjši protesti za končanje napadov so se sprevrgli v obsežnejše proteste proti Hamasu, ki so se s severa Gaze razširili na tudi druge kraje enklave. Za Benjamina Netanjahuja so ti protesti dokaz, da izraelska politika deluje. Z novim načelnikom generalštaba Ejalom Zamirijem upata, da bosta pokončala Hamas. Zamir je že okrepil napade na Gazo in priznal, da prvotni cilj uničenja Hamasa še ni dosežen. Tako je zdaj na novo notranje razseljenih 142.000 ljudi.
Kritika zaradi nadaljevanja vojne pa Netanjahuja ni doletela zgolj na uličnih protestih. V minulih dneh se je proti nadaljevanju napadov izrekel tudi nekdanji obrambni minister Joav Gallant, ki ga sicer, podobno kot Netanjahuja, mednarodno kazensko sodišče išče s tiralico zaradi suma vojnih zločinov v Gazi. Kritičen je do obnovitve bojev in pravi, da mora imeti vrnitev talcev prednost pred uničenjem Hamasa, ob čemer je poudaril, da se je nevarnost Hamasa zaradi njegove slabitve že močno zmanjšala. Boji se, da bi se Netanjahu lahko odločil za podaljšanje vojne, namesto da bi dosegel izpustitev talcev. Po drugi strani pa Gallant trdi, da Hamas popušča le pod pritiski.
Novi ameriški predlog
Egiptovski in katarski pogajalci medtem poskušajo najti način za obnovitev premirja. Še vedno je na mizi egiptovski predlog, da bi Hamas za prehodno obdobje pristal na podaljšanje prve faze premirja, v tem času pa naj bi vsak teden izpustil pet talcev (59 jih še zadržuje, od teh naj bi jih bilo 24 še živih). Ponovno bi tudi dovolili in okrepili dovoz humanitarne pomoči v Gazo, ki jo je pred več kot tremi tedni
Izrael prepovedal. Vsa prizadevanja za olajšanje trpljenja in hudega
pomanjkanja, ki so stekla po prekinitvi spopadov konec januarja, so bila izničena, opozarjajo v Združenih narodih.
Poleg tega so ZDA Hamasu preko katarskih posrednikov posredovale predlog, ki bi Palestincem vsaj za krajši čas nakazal »naklonjenost« ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Hamasu predlagajo izpustitev zajetega talca Edana Alexandra z dvojnim izraelsko-ameriškim državljanstvom. V zameno za izpustitev naj bi se Trump javno zavzel za prekinitev spopadov, nato pa bi v premostitvenem obdobju prekinitve spopadov potekala pogajanja o širšem premirju.
Sporna pravosodna reforma
Potem ko je izraelski parlament sprejel proračun za letos, s čimer je vlada načeloma varna do prihodnjega leta, je koalicija v knesetu sprejela tudi pravosodno reformo,
s katero dobiva Netanjahu večji vpliv na imenovanje sodnikov. Spreminja se namreč sestava odbora za imenovanje sodnikov. Z odstranitvijo predstavnikov izraelskega odvetniškega združenja večjo težo dobiva politika – zamenjali jih bodo namreč predstavniki, ki jih bo de facto izbrala vladna večina. Te spremembe nekdanji šef obveščevalne službe Mosad Tamir Pardo ocenjuje kot večjo grožnjo izraelski demokraciji od združene vojaške grožnje Irana, Hezbolaha, Hamasa in jemenskih hutijevcev.
