»Dogovor o premirju je ključni prvi korak k zmanjšanju napetosti ter k vrnitvi miru in varnosti,« je dejal malezijski premier Anwar Ibrahim, ki je posredoval v pogovorih kamboškega premierja Huna Maneta in tajskega premierja Phumthama Wechayachaija. Na koncu so si vsi trije segli v roke. Strinjali so se tudi, da bosta državi obnovili neposredno komunikacijo med vladama.
Kambodža in Tajska se še od časov dekolonizacije prerekata o poteku meje in lastništvu obmejnih templjev.
Nazadnje so se razmere zaostrile spomladi, ko je bil ubit kamboški vojak, nato pa sta bila dva tajska vojaka hudo poškodovana, ko sta stopila na mini. Tajska je obtožila Kambodžo, da jih polaga na novo in krši mednarodne pogodbe, kar so v Phnom Penhu zanikali. Sredi napetosti je skoraj padla tajska vlada zaradi komunikacije premierja s kamboško stranjo, ko naj bi kritiziral tajsko vojsko.
Po začetku spopadov sta obe strani okrepili sile ob 800 kilometrov dolgi meji s težkim topništvom, Tajska je operacije izvajala tudi z bojnimi letali F-16, kakršnih Kambodža, vojaško precej šibkejša od zahodne sosede, nima.
Za dosego premirja so poleg Malezije kot predsedujoče Zvezi držav jugovzhodne Azije posredovale Kitajska in Združene države. Njihov predsednik Donald Trump je obema državama zagrozil, da z njima ne bo sklenil trgovinskega sporazuma, če ne ustavita ognja. Njegova tiskovna predstavnica je zato zapisala: »Dajte mu Nobelovo nagrado za mir.«
