Ocene vključujejo več možnih scenarijev zaostritve razmer, od kibernetskega napada in hibridnih operacij do manjšega vojaškega vdora, s katerim bi Moskva preizkusila enotnost Nata in pripravljenost članic na uveljavitev 5. člena o kolektivni obrambi.
Po ocenah ZDA ostaja verjetnost neposrednega vojaškega posredovanja majhna, vendar bi se sčasoma lahko povečala. Eden od virov, seznanjenih s temi ocenami, je za CNN dejal, da bi bile v primeru Putinove odločitvi za zaostritev razmer najverjetnejše tarče baltske države ali Poljska.
Washington je svojo oceno letos spremenil
ZDA so pred tem ocenjevale, da Putin v času vojne v Ukrajini ne bo namerno izzival članic zveze Nato. Po poročanju časnika Wall Street Journal pa se je ta ocena v začetku letošnjega leta spremenila.
Ameriški in evropski predstavniki se bojijo, da bi Putin lahko zaostril konflikt z zvezo Nato, če ne bi našel izhoda iz vojne v Ukrajini, ki bi ga lahko predstavil kot uspeh. Ameriške obveščevalne ocene predvidevajo možnost določene ruske akcije v obdobju od letošnje jeseni do leta 2029.
Cilj takšne poteze ne bi bil nujno sprožitev obsežne vojne z Natom, temveč ustvarjanje razmer, v katerih bi se morale članice zavezništva odločiti, ali rusko dejanje pomeni napad, ki zahteva kolektiven odziv.
5. člen pogodbe zveze Nato določa, da napad na eno članico šteje kot napad na vse, vendar pa je odziv na kibernetske, sabotažne in druge hibridne operacije precej manj jasen.
"Pripravljeni smo braniti članice"
V zvezi Nato niso komentirali obveščevalnih ocen ZDA. "Vedno preučujemo različne scenarije in se nanje pripravljamo. Nato spremlja razmere in smo pripravljeni na odvračanje ter obrambo, če bo to potrebno, kar tudi nenehno dokazujemo," je dejal tiskovni predstavnik Nata Martin O'Donnell.
V zadnjih letih so močno okrepili obrambo svojega vzhodnega krila; zavezništvo navaja, da so ruske kršitve zračnega prostora, kibernetski napadi in sabotaže vse pogostejši. Septembra lani je zato sprožil operacijo Eastern Guard (Vzhodna straža) z namenom krepitve nadzora in obrambe celotnega vzhodnega krila.
V Nemčiji našli brezpilotni letalnik z razstrelivom
Nove ocene so bile objavljene po vrsti incidentov, ki so dodatno zaskrbeli zahodne varnostne službe.
Ameriške oblasti ocenjujejo, da je brezpilotni letalnik z vojaškim razstrelivom, ki so ga ta teden našli na letališču Leipzig/Halle v Nemčiji, povezan z ruskimi obveščevalnimi službami. Nemške oblasti incidenta za zdaj še niso javno pripisale Rusiji.
"Opazovanja in grožnje z droni, vključno s tistimi v hibridnem kontekstu, so znani že iz preteklosti. Dejstvo, da je bil na letališču z razstrelivom opremljen dron, pa predstavlja nov scenarij grožnje," je dejal nemški notranji minister Alexander Dobrindt.
Hkrati se ZDA soočajo s pomanjkanjem zalog orožja. Pojavljajo se skrbi o morebitni zaostritvi razmer, saj visoki ameriški vojaški predstavniki opozarjajo na obremenjenost ključnih zalog streliva zaradi pomoči Ukrajini in porabe velikih količin orožja v konfliktu z Iranom. Pentagon sicer zavrača trditve, da ZDA nimajo dovolj streliva za izvajanje vojaških nalog.
Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ZDA razpolagajo z ogromnimi zalogami določenih vrst streliva in da obrambna podjetja povečujejo proizvodne zmogljivosti.
Stanje zalog vpliva na načrtovanje morebitnih prihodnjih konfliktov, vključno z možnostjo ruske zaostritve razmer v odnosu do zveze Nato in morebitne vojne s Kitajsko na območju Pacifika.
Število civilnih žrtev ruskih napadov narašča
Hkrati narašča število civilnih žrtev ruskih napadov na Ukrajino. Združeni narodi poročajo, da so rakete dolgega dosega in brezpilotni letalniki postali glavni povzročitelji civilnih žrtev; med decembrom 2025 in koncem maja letos je bilo skupno število ubitih in ranjenih civilistov za 40 odstotkov višje kot v enakem obdobju leto prej.
Ameriška diplomatska prizadevanja za končanje vojne med Rusijo in Ukrajino še niso privedla do dogovora. Zahodne sankcije so vplivale na rusko gospodarstvo, vendar niso ustavile ruskih napadov na Ukrajino.