Pred osemdesetimi leti so sovjetski vojaki vstopili v največje in najhujše nacistično taborišče Auschwitz-Birkenau, ki ostaja utelešenje zla in zato svarilo vsemu človeštvu. Komemoracije so potekale ves dan. Največje ob 16. uri se je udeležilo več voditeljev držav in vlad, med drugim ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.
Govorili so tudi redki še živi preživeli iz te tovarne smrti. Leon Weintraub, 99-letni poljski Jud, je med drugim dejal: »Zelo me boli, ko vidim v številnih državah uniforme v slogu nacistov. Rotim vas, povečajte napore za boj proti tem idejam, ki so vodile v genocid.« Dodal je še: »Obstaja samo ena človeška rasa.«
Auschwitz-Birkenau je bil pravzaprav kompleks številnih taborišč, koncentracijskih in uničevalnih. Med letoma 1941 in 1944 so takoj ob prihodu uplinili 880.000 ljudi. V plinske celice so jih zvabili s pretvezo, da se gredo tuširat. Od 400.000 ljudi, ki so bili od prihodu – tudi med Judi – izbrani za prisilno delo, jih je v raznih obratih nemških podjetij, kot sta IG Farben in Siemens, zaradi izčrpanosti umrlo 180.000. V Auschwitzu-Birkenauu je tako umrlo 15.000 sovjetskih vojnih ujetnikov, 21.000 Romov, 140.000 Poljakov, ki niso bili Judje, in 960.000 Judov iz različnih delov Evrope, največ iz Madžarske in Poljske, tudi več sto s slovenskega ozemlja, pa tudi 25.000 pripadnikov drugih nacionalnosti, med njimi več sto Slovencev.
Ob bližanju Rdeče armade
Od novembra 1944 so esesovci po ukazu Heinricha Himmlerja uničevali dokaze o genocidu. Zato so minirali krematorije in plinske celice, ki so jih – prav tako po Himmlerjevem ukazu – prenehali uporabljati 1. novembra 1944.
Sedemnajstega januarja, ko se je Rdeča armada bližala, so se v Auschwitzu taboriščniki morali še zadnjič postaviti v vrsto in vsak se je moral odzvati, ko je bil poklican. V vseh taboriščih kompleksa je bilo tedaj 48.340 jetnikov in 18.652 jetnic, skupaj torej 66.996 jetnikov. Med njimi skoraj ni bilo otrok, nacisti so namreč vse mlajše od 15 let, ker niso bili najbolj primerni za delo, takoj po prihodu v Auschwitz poslali v plinske celice. Preživeli so samo enojajčni dvojčki, ki jih je za svoje medicinske poskuse na ljudeh potreboval dr. Josef Mengele.
Okoli 57.000 taboriščnikov se je 18. in 19. januarja ob pogosto pijanih esesovcih v hudem mrazu in skoraj brez hrane odpravilo peš v koncentracijska taborišča v Nemčiji. Tudi zato, ker so onemogle ustrelili esesovci, jih je na poti umrlo več kot 10.000. V taborišču Auschwitz-Birkenau je medtem vladal kaos. Pijani esesovci so občasno prihajali, uničevali dokaze o svojih zločinih in streljali v taboriščnike, predvsem Jude. Niso pa dovolili, da bi kdo od jetnikov zapustil taborišče. Rdečo armado je 27. decembra pričakalo okoli 7000 taboriščnikov, tudi nekaj Slovencev.
Večina esesovcev je ušla kazni
Večina esesovcev iz taborišča je po vojni ušla kazni. To ne velja za Rudolfa Hössa, ki je bil večji del obdobja 1940–1944 poveljnik taborišča (poznamo ga iz filma Interesno območje). Po sojenju so ga leta 1947 na zahtevo preživelih taboriščnikov obesili prav v Auschwitzu. Zadnji poveljnik taborišča Richard Baer, rojen leta 1911, se je uspešno skrival do leta 1960, Mengele pa v Braziliji vse do smrti leta 1979.
