Kaj še storiti, da bi ustavili vojno v Ukrajini, kako se soočiti z rastočimi cenami energentov in kdaj se odklopiti od ruskih energentov, so ključne teme včeraj začetega dvodnevnega vrha voditeljev EU, ki se ga je udeležil tudi ameriški predsednik Joe Biden. V Evropo je prišel z obljubo, da bo stara celina pri preseganju odvisnosti od ruskih energentov deležna ameriške pomoči. Danes bosta Biden in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen namreč predstavila poglobitev ameriško-evropskega energetskega sodelovanja, od katerega si EU obeta večje dobave utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA v naslednjih dveh letih. »To je pomemben korak naprej,« je dejala von der Leynova in pojasnila, da bodo s tem plinom nadomestili utekočinjeni zemeljski plin v evropski energetski dobavi iz Rusije.
Pomemben del včerajšnjega prvega dne pogovorov evropskih voditeljev se je vrtel prav okoli vprašanja ruskega zemeljskega plina. Več voditeljev vzhodnoevropskih držav se je zavzelo za takojšnjo ustavitev uvoza. Med njimi je bil tudi latvijski premier Krisjanis Karins, ki je menil, da se le tako da ustaviti ruski vojni stroj v Ukrajini. Toda več premierjev je ob prihodu nakazalo, da takojšnji embargo na uvoz ruskih energentov v EU ni izvedljiv, je nepotreben ali pa bi bil preboleč za Evropo, kar pomeni, da zahtevanega soglasja za sprejetje takšnega predloga na vrhu ne bo. Iz osnutkov vrha vendarle izhaja, da se bodo evropski voditelji dogovorili o skupnih nabavah zemeljskega plina in tudi skupnih evropskih skladiščih, kar je sicer evropska komisija predlagala že lani pozimi.
Rubelj ne pride v poštev
Povsem jasno pa so evropski voditelji zavrnili napoved ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bodo morale »neprijateljske države« ruski zemeljski plin poslej plačevati v rubljih. Če bi EU na to pristala, bi posredno krepila vrednost ruskega rublja, ki je zaradi sankcij v preteklih tednih izgubil več kot trideset odstotkov vrednosti.
Da je Putinova zahteva nesprejemljiva, so poudarjali številni evropski voditelji, med njimi nemški kancler Olaf Scholz, italijanski premier Mario Draghi, predsednica komisije von der Leynova in tudi slovenski premier Janez Janša. »To bi pomenilo obvod sankcij. Časi, ko se je energija lahko uporabljala kot sredstvo izsiljevanja proti Evropski uniji, so minili,« je dejala von der Leynova. Scholz pa je Putinovo napoved, ki lahko predstavlja tudi dviganje temperature v plinskem pokru z Unijo, sprejel precej lahkotno. V pogodbah piše, da se energenti plačujejo v dolarjih ali evrih, je opozoril. Podobno je menil tudi Draghi, ki je poudaril, da bi takšna plačila pomenila kršitev sklenjenih pogodb. »Nihče ne bo plačeval v rubljih,« je dejal Janša. Evropske voditelje je k jasni zavrnitvi Putinove zahteve pred začetkom vrha pozval ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Če bi podlegli ruski zahtevi, bi to pomenilo, da z eno roko pomagajo Ukrajini, z drugo pa Rusom pri pobijanju Ukrajincev, je opozarjal.
Zadržanost do novih sankcij
Na vrhu, ki se končuje danes, sicer ni pričakovati, da bi Evropska unija sprejela nove sankcije proti Rusiji, čeprav je pripravljenost na nov sveženj potrdila tudi na zasedanju G7. Sankcije naj bodo odziv na kakšno dejanje Rusije, denimo, če bi prestopila katero od rdečih črt Zahoda, kot je uporaba kemičnega orožja, je menil luksemburški premier Xavier Bettel. Nemški kancler Scholz je ocenil, da sankcije proti Rusiji učinkujejo, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je napovedal, da je Zahod pripravljen sprejeti nove sankcije proti Rusiji, ko bo to potrebno. »Sankcije bi vedno morale imeti večji vpliv na rusko stran kot na našo. Ni naš namen, da vzpostavimo sankcije, ki bi po nepotrebnem šibile naše gospodarstvo,« je rekel belgijski premier Alexander De Croo. x
