Stalni predstavniki članic so se danes po navedbah Sveta EU in Madžarske, ki Svetu predseduje, dogovorili o treh predlogih pravnih aktov, ki bodo omogočili uporabo prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, za financiranje in odplačevanje posojila Ukrajini.
Osrednji akt je predlog uredbe za vzpostavitev posebnega mehanizma za sodelovanje pri posojanju denarja Ukrajini v višini do 45 milijard evrov oziroma 50 milijard dolarjev, o čemer se je skupina G7 dogovorila na junijskem vrhu v Italiji. Ta predlog poleg tega predvideva, da bo EU v obliki makrofinančne pomoči prispevala do 35 milijard evrov.
Veleposlaniki članic so se strinjali, da bo pisni postopek za potrditev uredbe sprožen, ko bo svoje stališče sprejel še Evropski parlament. Če bo ta septembra predstavljeni predlog Evropske komisije potrdil brez sprememb, bodo to storile tudi članice, so navedli na Svetu EU.
Cilj je, da bi bilo makrofinančno posojilo na voljo še letos, prva sredstva pa bi Ukrajina prejela prihodnje leto. Odplačati ga bo morala najkasneje v 45 letih.
Sveženj pravnih aktov, ki bodo omogočili posojilo Ukrajini, sicer vključuje še predlog za podaljšanje obdobja za obnavljanje sankcij EU glede zamrznitve ruskega premoženja s šestih mesecev na tri leta. O tem se državam članicam, ki bi morale spremembo obdobja podpreti soglasno, ni uspelo dogovoriti.
Upoštevati tudi ameriške volitve
Budimpešta namreč meni, da je treba z odločanjem o podaljšanju obdobja počakati na izid ameriških predsedniških volitev, ki bodo 5. novembra.
»Videti moramo, v katero smer bo šla prihodnja ameriška administracija. V predsedniški kampanji sta glede vojne v Ukrajini dva povsem različna pogleda na rešitev problema. Eden gre v smeri miru, drugi pa v smeri vojne,« je po torkovem zasedanju finančnih ministrov EU v Luxembourgu povedal madžarski minister Mihaly Varga.
Podaljšanje obdobja s šestih na 36 mesecev je sicer po besedah evropskega komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija ključen predpogoj za sodelovanje ZDA pri posojilu.
O posojilu Ukrajini v višini 50 milijard ameriških dolarjev, za odplačevanje katerega bi uporabili prihodke od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja, so se voditelji držav skupine G7 in EU dogovorili junija v Italiji.
Ustrezno pravno podlago za to pa mora sprejeti unija, saj je na njenem ozemlju večina ruskega premoženja, ki ga je Zahod zamrznil v okviru sankcij, uvedenih zaradi ruske agresije na Ukrajino. V EU je približno 210 milijard evrov, pri čemer pa nameravajo za podporo Ukrajini uporabiti le prihodke, ki jih imajo finančne ustanove od upravljanja tega premoženja.
