Namesto tega si mora varnost zagotoviti sama s trajno močjo lastne vojske in obrambne industrije. Danes se sicer v Abu Dabiju nadaljujejo tristranska mirovna pogajanja med Ukrajino, Rusijo in ZDA.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je spoznal, da tradicionalna varnostna jamstva, vključno z morebitnim članstvom v zvezi Nato, ostajajo negotova oziroma jih ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa niso pripravljene ponuditi, ocenjujejo pri bruseljskem portalu. Zaradi tega po poročanju Politica prihaja do temeljitega preoblikovanja ukrajinske varnostne doktrine. Prihodnja obramba države ne bo temeljila zgolj na mednarodnih zavezništvih, temveč na lastni sposobnosti odvračanja morebitnih napadov.
Krepitev domače obrambne industrije
Osredotočanje na lastno obrambno sposobnost je nujno, saj Rusija vztrajno trdi, da ne ve, kakšna varnostna jamstva so zahodne države ponudile Ukrajini. Moskva ob tem vedno znova nakazuje, da na ukrajinskih tleh ne bo sprejela evropskih mirovnih enot, ki jih je tja pripravljena poslati »koalicija voljnih«. Prav tako naj bi Ukrajina od ZDA prejela petletno varnostno jamstvo, ki predvideva obrambo v primeru morebitnega novega ruskega napada. Vendar analitiki dvomijo, da bi bil Trump pripravljen tvegati vojno z Rusijo zaradi Ukrajine ali uvesti nove sankcije, če bi Moskva kršila dogovor o prekinitvi spopadov.
Koncept, ki ga pogosto citirajo evropski voditelji – še posebej predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen – predvideva, da bi Ukrajina postala »neprebavljiv plen« za prihodnje agresorje oziroma nekakšen »jekleni jež«. To pomeni, da mora država vzpostaviti močno domačo obrambno industrijo, ki bo sposobna vzdrževati obsežno in tehnološko napredno vojsko ter proizvajati ključno vojaško opremo.
Ukrajina si že prizadeva vzpostaviti oborožene sile in obrambnoindustrijski kompleks, ki bi lahko deloval neodvisno od tujih dobav, kar vključuje povečanje domače proizvodnje orožja, letal, sistemov zračne obrambe in dronov. Strategija »jeklenega ježa« se razširja tudi na sodelovanje z evropskimi partnerji. Evropska unija želi ne le okrepiti Ukrajino, temveč se tudi iz ukrajinskih izkušenj naučiti posodabljati lastno obrambno industrijo in vojsko, z namenom dviga skupnih obrambnih sposobnosti. Skupni cilji vključujejo predvidljivo, dolgoročno financiranje, pravočasne dobave orožja in integracijo ukrajinskega ter evropskega obrambnega sektorja.
Vzporedni svetovi
Potem ko je Rusija v minulih dneh spet silovito obstreljevala številna ukrajinska mesta in tudi v prestolnici Kijev povzročila izpade elektrike sredi izjemno nizkih zimskih temperatur (te so se spustile tudi do –20 stopinj Celzija), je pred današnjim nadaljevanjem tristranskih mirovnih pogajanj med ZDA, Ukrajino in Rusijo v Abu Dabiju ameriški predsednik Donald Trump ocenil, da je ruski predsednik Vladimir Putin držal besedo glede začasnega premirja pri napadih na kritično energetsko infrastrukturo Ukrajine. »Premirje je trajalo od nedelje do nedelje. Potem se je začelo in (Putin) jih je močno udaril … Držal je besedo. En teden je veliko – sprejeli bomo vse,« je dejal Trump.
Na vprašanje, ali je nad Putinom razočaran, je Trump odgovoril le: »Želim, da konča vojno.« Ozemeljska vprašanja sicer ostajajo glavna sporna točka v pogajanjih. Ukrajina nasprotuje zahtevam Rusije, da ji prepusti preostalih dvajset odstotkov vzhodnega območja Donecka, ki ga Moskvi od začetka invazije leta 2022 ni uspelo osvojiti.
Zelenski je po dneh ruskih raketnih napadov in napadov z droni napovedal, da bo delo ukrajinskih pogajalcev po napadu »ustrezno prilagojeno«. Kaj naj bi to pomenilo, ni pojasnil. V videonagovoru pa je napovedal, da bo zaradi ruskih napadov zahteval reakcijo Združenih držav. »Pričakujemo odziv Združenih držav na ruske napade. Ameriški predlog je bil, da se med diplomatskimi prizadevanji in v mrzlem zimskem obdobju neha napadati energetsko infrastrukturo,« je dejal ukrajinski predsednik.
