Antony Blinken in David Lammy, ameriški in britanski zunanji minister, sta v sredo popoldne z vlakom, ki ju je pripeljal iz Poljske, prispela v Kijev. Kot je dejal Blinken še v Londonu, je namen obiska, da od ukrajinskega predsednika Zelenskega neposredno izve, kaj so vojaški cilji Ukrajine in katero orožje naj za njihovo dosego ZDA pošljejo: »Ukrajini bomo poslali, kar potrebuje, da bi bila učinkovitejša v boju proti ruski agresiji.« Ta obisk je potekal nekaj dni za tem, ko so ZDA odkrile, da je Iran poslal Rusiji po Kaspijskem morju več sto balističnih raket z dosegom 120 kilometrov, kar Blinken označuje kot »nevarno zaostritev« vojne. Tako bo lahko Putin še naprej uničeval energetsko infrastrukturo in napadal ukrajinska mesta, ki jim primanjkuje sistemov protizračne obrambe.

ZDA se bojijo hujše vojne

Morda pa ima zdaj ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski več možnosti, da končno dobi od zahodnih držav dovoljenje za napade na rusko ozemlje z njihovimi izstrelki dolgega dosega (300 kilometrov). »O tem zdaj razmišljamo,« je v torek dejal ameriški predsednik Joe Biden. Sicer bi ukrajinska vojska rada uporabila ameriške atacms, britanske storm shadow in francoske scalp predvsem za napade na izstrelišča raket in brezpilotnikov ter za uničevanje letal, kar vse Putin uporablja za uničevanje ukrajinske civilne infrastrukture. ZDA se bojijo, da bi z veliko večjo intenzivnostjo ukrajinskih napadov na rusko ozemlje prišlo do še veliko hujše vojne, ki bi lahko povzročila tudi spopade med Rusijo in Natom.

Govornik Kremlja Dmitrij Peskov je v sredo izjavil, da bo ob takem dovoljenju Bele hiše ruski odgovor »ustrezen«. Dodal je: »Vsaka takšna odločitev Zahoda je dodaten dokaz, kako zelo upravičena, nujna in brez alternative je specialna operacija
v Ukrajini.«

Vse več besed o miru

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je izjavil, da Rusija ne jemlje resno pobude Zelenskega, da bi novembra prišlo do še enega mirovnega vrha, podobnega tistemu junija v Švici, tokrat z udeležbo Rusije, a ne ruskega predsednika Vladimirja Putina. To pobudo je označil kot ultimat. »Dejstvo, da se Zahod oklepa tega ultimata, pomeni, da se Zahod noče pošteno pogajati,« je dodal. Vsekakor se Putin ne bo začel zares pogajati o miru, dokler prvo sredo v novembru ne bo izvedel, kdo bo naslednja štiri leta v Beli hiši.

Veliko različnih, tudi povsem nasprotnih interpretacij pa je v zadnjih dneh povzročila zahteva nemškega kanclerja Olafa Scholza, da se povečajo diplomatska prizadevanja za konec vojne v Ukrajini. »Čas je, da se pogovorimo, kako bi končali to vojno in dosegli mir hitreje, kot kaže sedanja situacija. Tu bo druga mirovna konferenca in z Zelenskim se strinjava, da naj na njej sodeluje tudi Rusija,« je dejal v pogovoru za televizijo ZDF.

Kaj je imel v mislih kancler?

Ker pa Scholz tu ne omenja nujnosti ukrajinske vojaške zmage, nekateri menijo, da pritiska na Zelenskega, naj se odpove delu Ukrajine, če se bo Putin pripravljen pogajati o miru. Drugi poudarjajo, da je tu Scholz nagovarjal nemške volilce, ki vse bolj glasujejo za rusofilske stranke na skrajni desnici in radikalni levici. Tretja skupina komentatorjev pa meni, da Scholz podobno razmišlja kot direktor Cie Williams Burns in šef MI6 Richard Moore, ki dajeta vedeti, da je ukrajinska osvojitev (majhnega) dela regije Kursk oslabila Rusijo, torej naj bi bili zdaj obe strani bolj enakopravni na morebitnih pogajanjih.

Vsekakor bi ruska osvojitev strateško pomembnega mesta Pokrovsk, ki je tudi cestno in železniško križišče, ta ukrajinski uspeh v regiji Kursk izničila. V zadnjih tednih se mu je ruska vojska približala na sedem kilometrov in njegov padec bi ji odprl pot do velikega dela jugovzhodne Ukrajine. Vsekakor se bo ukrajinska vojska na tem urbanem območju Pokrovska uspešno branila vsaj še nekaj tednov ali celo mesecev, a najbrž to mesto, ki je imelo pred vojno 60.000 prebivalcev, ne bo ušlo usodi Mariupolja, Severodonecka, Lisičanska, Bahmuta in Avdijke, ki jih je rusko topništvo spremenilo v ruševine.