Pritisk Bele hiše na ukrajinskega predsednika ne pojenja, nasprotno. Ameriška administracija od Volodimirja Zelenskega zahteva, da sede nazaj za mizo in sklene sporazum, ki bi Združenim državam omogočil izkoriščanje ukrajinskih naravnih bogastev v vrednosti 500 milijard dolarjev, kar vlada Donalda Trumpa razume kot povračilo za ameriško vojaško pomoč. Osnutek sporazuma je ameriški finančni minister Scott Bessent prejšnji teden prinesel v Kijev, ta je vnesel popravke, ki za ZDA niso bili sprejemljivi, potem pa očitno ni bilo več napredka.
»Ne morem prodati svoje države,« je rekel Zelenski, ko je navajal, da so ZDA Ukrajini doslej poslale za 67 milijard dolarjev orožja in 31,5 milijarde dolarjev finančne pomoči. »Ne morete temu reči 500 milijard in od nas zahtevati, da damo v zameno 500 milijard dolarjev mineralov ali česa drugega. To ni resna razprava,« je rekel in dodal, da je predlagal dodatek ameriških varnostnih poroštev za državo, kar se ni izšlo. ZDA očitno želijo hiter podpis dokumenta, ki bi jim omogočil dostop do ukrajinskih naravnih bogastev, predvsem do redkih rudnin, od litja do kobalta in drugih, saj naj bi imela Ukrajina pet odstotkov vseh svetovnih rezerv.
Včeraj je bil na obisku v Kijevu Trumpov odposlanec za Ukrajino in Rusijo Keith Kellogg. Po srečanju je Zelenski na družbenih omrežjih zapisal, da so pripravljeni skleniti »trden in učinkovit sporazum o naložbah in varnosti« ter da so predlagali najhitrejši in najučinkovitejši mogoč način, da pridejo do cilja.
Resolucija o Ukrajini v OZN brez kosponzorstva ZDA
Reuters pa je včeraj poročal, da ZDA v Združenih narodih nočejo kosponzorirati osnutka resolucije ob ponedeljkovi tretji obletnici ruske invazije, v kateri bi vnovič podprli ozemeljsko celovitost Ukrajine in zahtevali umik ruskih sil. Tudi skupina G7 ob obletnici načrtuje izjavo in tudi tam naj bi ZDA nasprotovale obsodbi ruske agresije.
Vse to sledi dogajanju ta teden, ko je Trump izredno ostro kritiziral Zelenskega in med drugim dejal, da je diktator, ker v državi lani niso organizirali rednih predsedniških volitev (zaradi vojne jih ne morejo), Ukrajino pa obtožil, da je sama začela vojno. Te kritike so sledile izjavi Zelenskega, da Trump živi v mehurčku ruskih napačnih informacij. »Trump je trenutno očitno zelo jezen na Zelenskega. Nekatere žaljivke iz Kijeva so bile nesprejemljive,« je dejal svetovalec ameriškega predsednika Mike Waltz. Podpredsednik J. D. Vance pa je rekel, da se je Zelenski zelo zmotil, če je mislil, da bo spremenil Trumpovo mišljenje s tem, da ga javno črni: »Vsakdo, ki pozna predsednika, vam bo povedal, da je to grozljivo slab način ravnanja s to administracijo.«
Rutte pravi, da svari pred klicem Trumpa
ZDA stopnjujejo tudi pritisk na Natove zaveznice glede sredstev za obrambo. Waltz je včeraj dejal, da bodo morale vse članice nameniti dogovorjena dva odstotka BDP do junijskega vrha zavezništva v Haagu. »Predsednik Trump je jasno povedal, da je treba to spodnjo mejo doseči. In do junijskega vrha Nata moramo biti tam stoodstotno,« je rekel.
Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je včeraj med obiskom Slovaške dejal, da mejo dveh odstotkov dosega 22 ali 23 od 32 članic zavezništva, ostale pa ne in je zato z njimi v intenzivnem stiku. »Zagotoviti hočem, da pospešijo dvig sredstev za obrambo do dveh odstotkov. Opozoril sem jih: če se ne bodo odzvali na moje pozive, bodo morda dobili klic zelo prijaznega moža iz Washingtona, ki bo morda manj potrpežljiv,« je dejal Rutte, misleč na Trumpa. Dodal pa je, da tudi dva odstotka BDP ne bosta več dovolj in da bo treba iti na tri ali več. V Trumpovi vladi so omenjali tudi pet odstotkov.
Med državami, ki ne dosegajo dveh odstotkov BDP za obrambo, je tudi Slovenija. Po Natovih ocenah je lani za obrambo namenila 1,29 odstotka BDP, toliko kot Luksemburg in najmanj od vseh članic za Španijo, ki je za obrambo namenila 1,28 odstotka. Slovensko obrambno ministrstvo je porabo za obrambo lani ocenilo nekoliko višje, na 1,35 odstotka BDP. Cilj dveh odstotkov naj bi Slovenija dosegla do leta 2030.
