Cestni promet je leta 2022 predstavljal 74 odstotkov celotne porabe energije v prometu, s skupno količino 10.996 petajoulov. Vodni promet je s 1935 petajouli predstavljal 13 odstotkov vse porabljene energije v prometu, sledila sta zračni (11 odstotkov oz. 1700 petajoulov) in železniški promet (odstotek oziroma 214 petajoulov), so v sporočilu za javnost pojasnili evropski statistiki.

V primerjavi z letom 2021 je največji porast porabe energije zabeležil zračni promet. Na letni ravni je bilo v tem sektorju porabljene za 57 odstotkov več energije. Leta 2022 se je poraba energije v zračnem prometu približala predkoronskim ravnem, potem ko je v letih 2020 in 2021 močno upadla zaradi omejitev, povezanih s pandemijo covida-19.

Dizel in bencin

V cestnem prometu sta dizel in bencin predstavljala osrednji vir energije, prvemu je leta 2022 pripadal 65-odstotni delež, drugemu pa 25-odstotni delež. Sledili so obnovljivi viri in biogoriva (šest odstotkov), utekočinjeni naftni plini (odstotka), zemeljski plin (odstotek) in elektrika (0,3 odstotka).

V večini držav EU je v cestnem prometu tako prevladovalo dizelsko gorivo, a kot ugotavljajo pri Eurostatu, so bile opazne razlike med državami članicami. Največji delež dizla so zabeležili v Latviji (80 odstotkov) in Litvi (76 odstotkov), sledijo Irska, Avstrija in Španija, vsaka s po 74 odstotki. Na drugi strani pa so najnižje deleže zabeležili na Švedskem (45 odstotkov), Cipru (46 odstotkov) in Nizozemskem (48 odstotkov).

Delež bencina je bil medtem največji na Cipru (50 odstotkov), Nizozemskem (42 odstotkov) in Malti (36 odstotkov). Najnižji deleži pa so bili zabeleženi v Litvi (13 odstotkov), Latviji (14 odstotkov) in Bolgariji (15 odstotkov).

V Sloveniji je leta 2022 poraba energije v cestnem prometu znašala okoli 81,74 petajoula energije. Pri tem je s 59,84 petajoula največji delež imelo dizelsko gorivo, s 17,83 petajoula je sledil bencin, je razvidno iz podatkov, objavljenih na spletni strani Eurostata.