Proruska stranka Smer Roberta Fica, socialdemokratskega premierja v letih 2006–2010 in 2012–2018, je zmagala na slovaških parlamentarnih volitvah, ki so potekale v soboto. Dobila je 23 odstotkov glasov, kar je pet odstotnih točk več kot njena glavna nasprotnica in tekmica za prevzem oblasti, prozahodna in liberalna Napredna Slovaška. Odslej bo imela Smer 42 od 150 poslancev (prej 38), Napredna Slovaška, ki leta 2020 ni prišla v parlament, pa 32.
Najprej bo poskusil zmagovalec
Voditelj Napredne Slovaške Michal Šimečka, ki je tudi podpredsednik evropskega parlamenta, je danes politične možnosti po volitvah strnil takole: »Obstajata dve možnosti. Ena je, da vlado sestavi gospod Fico, druga možnost je koalicija Napredne Slovaške in drugih strank. Spoštujemo pa to, da bo predsednica države dala prvo možnost gospodu Ficu.« Predsednica države Zuzana Čaputova je sicer iz Napredne Slovaške, a prednost za mandatarstvo ima voditelj prvouvrščene stranke.
Fico, ki je moral leta 2018 po umoru raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka odstopiti, se zavzema za prenehanje pomoči Ukrajini in za odpravo sankcij proti Rusiji. Doslej je Slovaška Ukrajini zelo veliko pomagala, tudi s helikopterji in letali mig-29.
Tretja s 15 odstotki in 27 poslanci je nova socialdemokratska stranka Glas. Ali bo Fico spet premier, je odvisno od njenega voditelja Petra Pellegrinija, ki je kot njegov strankarski kolega vodil vlado v letih 2018–2020, potem pa je ustanovil svojo stranko Glas. Torej sta zdaj skupaj dobila 69 poslancev, leta 2020 pa 38.
Stranka Glas na eno
ali drugo stran
Podpredsednik stranke Glas Erik Tomaš je v nedeljo sicer izjavil, da se lahko začnejo pogajanja s Ficovo stranko. A Pellegrini, ki se tudi še ni jasno opredelil glede vojne v Ukrajini, je zatem dejal, da so odprti za pogovore tudi z drugimi strankami.
Fico, ki bi zdaj lahko postal že peti slovaški premier v štirih letih, si obeta podporo še skrajno desne in proruske Slovaške nacionalne stranke, sedmouvrščene s 5,6 odstotka glasov in 10 poslanci. Računal je tudi na Republiko, še eno prorusko skrajno desno stranko, a je za malenkost zgrešila 5-odstoten volilni prag. Sicer je v parlamentu sedem strank. Sredinski in proevropski Šimečka bi lahko sestavil vlado, če bi ga podprli Pellegrini in dve stranki od treh, ki so se zdaj uvrstile med 4. in 6. mestom – to so desna populistična Olano (ki je leta 2020 zmagala s 53 poslanci, zdaj jih ima 16), neoliberalna stranka Saska z 11 poslanci in ultrakonservativni Krščanski demokrati z 12 poslanci.
Kako se bo spremenila
slovaška politika?
Od tega, ali bo vlado vodil Fico ali Šimečka, je odvisno, kakšen bo odnos Slovaške do EU, Nata, Ukrajine in Rusije. »Socialdemokrat« Fico je tudi zelo konservativen glede LGBT in nacionalističen v odnosu do migrantov ter do EU. V volilni kampanji je kritiziral zlasti migrantsko politiko EU, potem ko se je letos na Slovaškem število migrantov, večinoma z Bližnjega vzhoda in Afganistana, ki prihajajo preko Srbije in Madžarske, s 3000 povečalo na 27.000.
Z Orbanom ga zbližuje še težnja po avtoritativnem vladanju, ki je v predvolilni kampanji prišla do izraza v njegovem opiranju na dezinformacije na družbenih omrežjih. Orban se že veseli sodelovanja z njim, a ni jasno, kaj meni o ksenofobiji Roberta Fica, ki ni usmerjena le proti Romom in migrantom, ampak tudi proti madžarski manjšini, ki na Slovaškem zajema 8 odstotkov od 5,5 milijona Slovakov. Vsekakor bi se proti EU lahko povezala, morda skupaj s Poljsko, kjer naj bi na parlamentarnih volitvah 15. oktobra še tretjič zapored zmagala ultrakonservativna stranka Zakon in pravičnost, ki pa je zelo protiruska.