Po burnem tednu z več političnimi preobrati se je Avstrija vrnila v utečene povolilne kolesnice: spet tečejo koalicijska pogajanja, država pa ima kanclerja. S hitrimi potezami zaznamovan teden pa se je vendarle nadaljeval tudi v četrtek in včeraj. Avstrija se je za še en korak približala temu, da vlado prvič po letu 1945 vodi skrajno desna Svobodnjaška stranka (FPÖ), in to s svojim kanclerjem.
Množični protesti proti FPÖ
FPÖ mandatarja Herberta Kickla in Ljudska stranka (ÖVP) Christiana Stockerja sta včeraj začeli koalicijska pogajanja, čeprav je proti možnosti takšne vlade pod vodstvom svobodnjakov v četrtek zvečer v Avstriji protestiralo več deset tisoč ljudi. Samo na Dunaju se jih je zbralo do 50.000, na manjših demonstracijah jih je po nekaj sto na ulice odšlo v Gradcu, Salzburgu in Linzu. Kljub protestom so po uvodnem srečanju Kickla in Stockerja iz strank v četrtek sporočili, da bosta začeli koalicijska pogajanja, in to se je včeraj tudi zgodilo. Stocker sicer ni pojasnil, ali so ga prepričali Kicklovi odgovori na več vprašanj o zavezanosti FPÖ vladavini prava, sodelovanju v EU, preprečevanju vpletanja iz tujine in medijski svobodi, ki jih je še dan poprej napovedoval kot odločilne za začetek pogajanj.
Politično kolesje se je včeraj tako zavrtelo. Po odstopu kanclerja Karla Nehammerja je bila najprej napovedana kratka slovesnost zaprisege novega, sedemnajstega kanclerja v povojni Avstriji. V predsedniškem uradu Hofburg se je pri Alexandru Van der Bellnu znova oglasil »rešitelj države«, ki je drugič v štirih letih postal začasni kancler. To je 55-letni zunanji minister Alexander Schallenberg, minister z najdaljšim stažem v aktualni vladi. Vodil jo je že po umiku Sebastiana Kurza, kot predhodnik Karla Nehammerja. Slednjemu se je med šestnajstimi kanclerji po trajanju mandata s svojimi 1131 dnevi uspelo prebiti na deveto mesto.
Schallenberg ob tem pravi, da bo začasno vodenje vlade tudi njegova predvidoma zadnja funkcija v avstrijski izvršni oblasti, vsaj do nadaljnjega. Napovedal je namreč, da ne bo razpolago za nadaljnje vodenje zunanjega ministrstva, če bo prišlo do koalicije med svobodnjaki in njegovo Ljudsko stranko.
Preprečiti želijo postopek komisije
Po Schallenbergovi zaprisegi in predaji poslov se je pozornost preusmerila h koalicijskim pogajanjem. Prvi dan pogovorov je bil namenjen proračunskim vprašanjem, kar je eno najbolj perečih vprašanj naslednje koalicije. Avstriji zaradi čezmernega proračunskega primanjkljaja grozi prekrškovni postopek evropske komisije, ki bi ga morala predlagati na zasedanju finančnih ministrov sredi januarja. Do takrat je prejšnji trojček koalicijskih pogajalk (ÖVP, SPÖ in Neos) hotel doseči dogovor o sanaciji proračunskega deficita pod zapovedane maksimalne tri odstotke BDP. Potem so ta koalicijska pogajanja padla v vodo, tudi zaradi proračuna, in priložnost za sestavo vlade so dobili svobodnjaki.
Tokrat obe stranki zagotavljata, da si želita preprečiti postopek evropske komisije. Ta sicer v svoji napovedi gospodarskih gibanj Avstriji za letos, če ne bo sprememb, napoveduje 3,7-odstotni proračunski primanjkljaj, kar je še zelo konservativna napoved, če jo primerjamo z napovedmi Avstrijskega inštituta za gospodarske raziskave (Wifo) in fiskalnega sveta, ki deficit umeščajo med 4 in 4,1 odstotka BDP. Prve morebitne koalicijske rešitve tega vprašanja se obetajo na začetku prihodnjega tedna. Pogajanja se bodo med strankarskima skupinama strokovnjakov namreč odvijala tudi čez konec tedna.
