Po še neuradnih rezultatih je ob nekoliko višji volilni udeležbi kot ob zadnjih deželnih volitvah v Turingiji AfD postala najmočnejša politična sila in si z okoli 33 odstotki glasov zagotovila 32 sedežev v deželnem parlamentu z 88 poslanci. S tem je skrajno desna stranka pod vodstvom njihovega glavnega kandidata Björna Höckeja za več kot devet odstotnih točk izboljšala svoj rezultat s prejšnjih volitev in prvič zmagala na deželnih volitvah. Krščanski demokrati, ki imajo tudi več glasov kot ob zadnjih volitvah (za več kot dve odstotni točki), so si s skoraj 24 odstotki glasov zagotovili 23 sedežev. Na tretjem mestu je s 15,5 odstotka glasov pristalo Gibanje Sahre Wagenknecht, nekdanje političarke Levice, njeni poslanci bodo zasedli 15 sedežev, in šele na četrtem je končala doslej vladajoča Levica, ki je z nekaj manj kot 13 odstotki glasov (enajst sedežev) več kot razpolovila svoj rezultat iz leta 2019. Njen kandidat, dosedanji ministrski predsednik Turingije Bodo Ramelow, je sicer volitve zaradi visoke volilne udeležbe označil za »praznik demokracije«, a priznal svoj poraz in se zavzel za to, da pogovore o sestavi koalicije začne voditi kandidat »z največ glasovi med demokratičnimi strankami«, kar bi bil v tem primeru kandidat krščanskih demokratov Mario Voigt. Slednji je že najavil, da bo pogovore o sestavi vladne koalicije začel s socialdemokrati, vendar mu po doslej preštetih volilnih glasovih tudi v primeru, če bi v koalicijo povabili še Gibanje Sahre Wagenknecht, ne bi uspelo zagotoviti večine v parlamentu.
Precej manj kot levica je v Turingiji v primerjavi z zadnjimi volitvami izgubil njen vladni partner, stranka socialnih demokratov (–2,1 odstotne točke), ki bodo tokrat ob nekaj več kot šestih odstotkih volilnih glasov v deželnem parlamentu zastopani s šestimi poslanci. Zunaj njega so ostali zeleni in liberalci (FDP), oboji so se odrezali le nekoliko slabše kot na zadnjih volitvah.
Zeleni lahko jeziček na tehtnici
Na Saškem je izid zelo tesen in bržkone bodo šele uradni rezultati po preštetju vseh glasov določili zmagovalca, a po zadnjih projekcijah je Michaelu Kretschmerju, ministrskemu predsedniku iz vrst krščanskih demokratov, ki je doslej vladal v koaliciji s socialdemokrati in zelenimi, za las uspelo zadržati primat njegove stranke. Kako velika je njegova priljubljenost, kažejo tudi javnomnenjske raziskave, po katerih si kar 68 odstotkov volilnih upravičencev na Saškem želi, da Kretschmer ostane ministrski predsednik, medtem ko si je na tej funkciji glavnega kandidata AfD Jörga Urbana želelo le 13 odstotkov vprašanih. Kljub temu AfD na Saškem s 30,8 odstotka glasov krščanskim demokratom, ki so dobili 31,8 odstotka glasov in le za malenkost poslabšali svoj rezultat s prejšnjih volitev, »diha za ovratnik«, vsekakor pa dosega najboljši rezultat v svoji zgodovini. V primerjavi z volitvami leta 2019 ga je izboljšala za več kot tri odstotne točke, medtem ko se je CDU tokrat odrezala skoraj enako dobro kot pred petimi leti. Precej več sta izgubili stranka zelenih in Levica, ki ji ob nekaj več kot štirih odstotkih zbranih volilnih glasov grozi, da bo izpadla iz parlamenta. Zeleni pa so kljub slabemu rezultatu (5,2 odstotka glasov) lahko jeziček na tehtnici pri sestavljanju koalicije, CDU namreč lahko skupaj z njimi in socialdemokrati doseže potrebno večino v parlamentu. Verjetno bodo namreč krščanski demokrati z njimi lažje vladali kot z Gibanjem Sahre Wagenknecht, kljub temu da bi jim slednje s svojimi 12 odstotki volilnih glasov in 16 sedeži v parlamentu zagotovilo udobnejšo večino. Kretschmer je z napovedmi, s kom se bo pogovarjal o sestavi vladne koalicije, za zdaj še zadržan in si pušča odprte roke.
