ZDA in Rusija so se včeraj na prvih pogovorih na visoki ravni po več kot treh letih dogovorile o uvodnih korakih k vzpostavitvi normalne diplomatske komunikacije, o oblikovanju skupin za pogajanja o končanju vojne v Ukrajini ter o krepitvi gospodarskega in mednarodnopolitičnega sodelovanja. Tako so po štiri ure in pol dolgem sestanku v prestolnici Savdske Arabije sporočili člani obeh delegacij na čelu z zunanjima ministroma Marcom Rubiom in Sergejem Lavrovom. »To je bil prvi korak na dolgem in napornem potovanju, vendar pomemben korak,« je dejal Rubio. Lavrov je bil slišati zadovoljen. »Nismo se le poslušali, drug drugega smo tudi slišali,« je rekel.
S sestankom, ki je sledil spremenjeni ameriški politiki do Moskve pod novo vlado ter telefonskemu pogovoru predsednikov Donalda Trumpa in Vladimirja Putina pred tednom dni, je Rusija dejansko stopila iz diplomatske izolacije zahoda, ki je trajala tri leta, kolikor mineva od invazije na Ukrajino.
Rusija proti vojakom članic Nata v Ukrajini
Vsebina pogovorov o končanju vojne v Ukrajini je bila v središču zanimanja, sploh v Ukrajini in Evropi, ker nista bili povabljeni za mizo. Pogajanja se sicer še niso začela – včerajšnji sestanek je bil »poizvedovalne narave«, je dejal Rubio in dodal, da en telefonski klic in eno srečanje seveda ne moreta končati vojne. Ponovil je tudi, da bosta Ukrajina in Evropa zraven, ko bo na mizi konkretna vsebina.
Je pa Rusija včeraj predstavila nekatere svoje zahteve. Lavrov je dejal, da za Rusijo ne bo dovolj zamrznitev ukrajinske poti k članstvu v zvezi Nato, ampak hoče, da se ji zaprejo vrata. »Sicer bo ta problem še naprej zastrupljal ozračje na evropski celini,« je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. To pa bi zahtevalo, da zavezništvo (vrh bo junija v Haagu) spremeni svojo odločitev o povabilu Ukrajini k članstvu z bukareškega vrha leta 2008. Lavrov je tudi dejal, da je za Rusijo nesprejemljivo pošiljanje vojakov držav članic Nata za nadzor premirja oziroma miru v Ukrajini, tudi če bi bili pod kakšno drugo zastavo, denimo, da bi bila to uradno misija OZN. S tem je posegel v razpravo v Evropi o pošiljanju vojakov za nadzorovanje miru, ki je postala še bolj aktualna, ker so ZDA prejšnji teden na evropske prestolnice naslovile vprašalnik o njihovi pripravljenosti za pošiljanje vojakov.
Zaostrovanje stališč pred pogajanji ni sicer nič neobičajnega. Je pa tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov včeraj izjavil, da ima Ukrajina vso pravico vstopiti v Evropsko unijo. »Tu gre za gospodarsko integracijo in tu nima nobena država pravice drugi narekovati, kaj naj počne. Tudi mi tega seveda ne bomo počeli,« je izjavil. Moskva je leta 2013 sicer nasprotovala ukrajinskemu podpisu prostotrgovinskega sporazuma z EU, in ko se je takratna oblast v Kijevu odločila, da ga ne podpiše, je to pripeljalo do množičnih demonstracij, tako imenovane majdanske vstaje.
Nič še o datumu srečanja Trumpa in Putina
Po sestanku v Riadu niso povedali nič konkretnega o pripravah na pričakovano srečanje Putina in Trumpa, kar je bila napovedana tema pogovorov. Kot je bilo razumeti izjave udeležencev, bo priprava terena zdaj naloga svetovalcev za nacionalno varnost in drugih. Datuma srečanja tako še ni, verjetno pa bo v prihodnjih tednih, je dejal Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz, ki je bil tudi v ameriški delegaciji, tako kot Trumpov bližnjevzhodni odposlanec Steve Witkoff. Z ruske strani je bil v Riadu poleg Lavrova še Putinov zunanjepolitični svetovalec Jurij Ušakov ter vodja ruskega državnega sklada za neposredne naložbe Kiril Dimitrijev.
Po pogovorih ni bilo slišati nezadovoljstva s strani udeležencev, ga pa je bilo slišati od drugod. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bi moral biti včeraj v Savdski Arabiji po prej dogovorjenem obisku, pa si je pomenljivo premislil in odšel v Turčijo, da ne bi ustvaril vtisa o podpori pogovorom med ameriško in rusko stranjo o Ukrajini brez njene udeležbe. V Ankari je po pogovorih s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom dejal, da morajo biti Ukrajina, Turčija in evropske države vključene v pogajanja, tudi o varnostnih poroštvih Ukrajini. »Pogajanja morajo biti poštena in so lahko učinkovita le ob udeležbi vseh relevantnih držav v procesu. Nikogar ne bi smeli izpustiti,« je dejal. Turčija pa se je ponudila za gostiteljico pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ko se bodo začela.
