Kitajska je včeraj postala prva država, proti kateri je nova ameriška vlada uvedla carine. Znašajo dodatnih 10 odstotkov na ves uvoz iz največje trgovinske partnerice ZDA; uvoz sicer obsega 411 milijard evrov letno, medtem ko ZDA na Kitajsko izvozijo trikrat manj. Ukrep je bil pričakovan, a kljub temu je do konca visel v zraku, ker je Bela hiša pred tem za 30 dni zamaknila uvedbo 25-odstotnih carin proti Mehiki in Kanadi.
Uradni Peking je imel seveda pripravljene protiukrepe, saj je ameriški predsednik Donald Trump že dolgo napovedoval ta korak. Za zdaj pa se je Kitajska odločila za relativno omejen odgovor, in sicer za 15-odstotne carine na nekatere tipe premoga in utekočinjeni zemeljski plin, za 10-odstotne pa na surovo nafto, kmetijsko mehanizacijo, nekatere avtomobile in poltovornjake. Kitajska je še omejila trgovanje s 25 izdelki iz dragih kovin. Peking sam priznava, da je bil pri ukrepih zadržan. »Seznam ameriških izdelkov, ki so tarča kitajskih ukrepov, in mineralov, za katere velja okrepljen nadzor izvoza, je skrbno izbran tako, da ne škoduje celoti ameriško-kitajskih odnosov,« je zapisal uradni časopis China Daily.
Še prostor za dogovor
Kitajske carine bodo začele veljati 10. februarja, torej je še nekaj prostora za pogajanja. Po prvotnih napovedih Bele hiše naj bi se Trump in Xi Jinping po telefonu pogovarjala včeraj, potem so to preklicali, a naj bi se zgodilo kmalu. Trump je bil med volilno kampanjo sicer izredno kritičen do Kitajske in je trdil, da gospodarsko izkorišča Ameriko. Po drugi strani pa precej bolj prijazno govori o Xiju in je poskrbel za veliko presenečenje, ko ga je povabil na svojo prisego 20. januarja. Xi sicer ni prišel, poslal je podpredsednika države Hana Zhenga, čigar funkcija je precej protokolarna.
Med prvim mandatom je ameriški predsednik leta 2018 sprožil trgovinsko vojno s Kitajsko. Dve leti kasneje sta državi dosegli dogovor, ki je zmanjšal napetosti, a tudi naslednja administracija Joeja Bidna je obstoječe carine na kitajske izdelke zadržala in sprejela še nekatere nove.
Trump trdi, da je razlog fentanil
Poleg carin se je Kitajska odločila še za protimonopolno preiskavo družbe Google. Njen brskalnik je na Kitajskem sicer blokiran, tam pa je prisotna z aplikacijami in igrami, a je to le droben delež njenega prometa. Poleg tega je Kitajska na seznam podjetij s spornimi praksami uvrstila lastnika znamk Tommy Hilfiger in Calvin Klein. Peking se je zaradi ameriških carin prav tako pritožil na Svetovno trgovinsko organizacijo.
Trump je carine na kitajske izdelke pojasnil kot ukrep, s katerim naj bi uradni Peking prepričal k večjemu nadzoru proizvodnje in izvoza sestavin, iz katerih nastaja droga fentanil, ki letno ubije 75.000 Američanov. Kitajska trdi, da je v preteklih letih na ameriško željo že okrepila nadzor in sodelovala z ZDA ter da lahko carine temu sodelovanju kvečjemu škodujejo.
30 dni trgovinskega premirja
Tik pred tem sta se Mehika in Kanada za zdaj izognili ameriškim carinam – za 30 dni. Najprej Mehika z obljubo o okrepljenem nadzoru meje, tik pred začetkom veljave carin v noči na torek pa tudi Kanada, potem ko sta se po telefonu pogovarjala Trump in kanadski premier Justin Trudeau. Kanada je obljubila okrepljen nadzor meje za preprečevanje tihotapljenja fentanila, kar je sicer del načrta, o katerem so se dogovorili že decembra.
Po začasnem umiku ameriške uvedbe carin sta tudi Kanada in Mehika zadržali svoje napovedane protiukrepe.
