Po petih urah nočnih pogajanj v Kremlju, kjer sta Trumpov partner pri igranju golfa Steve Witkoff in Trumpov zet Jared Kushner ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predstavila popravljeno različico mirovnega načrta v 28 točkah, ni prišlo do kompromisa, zlasti ne glede ozemeljskih vprašanj. Šele ob enih zjutraj se je pred novinarji z nezadovoljnim obrazom pojavil Jurij Ušakov, glavni Putinov svetovalec, in sporočil: »Za nobeno kompromisno rešitev se še nismo dogovorili, a o nekaterih ameriških predlogih lahko razpravljamo.« Pogovore je označil za »koristne« in »konstruktivne«, a »ostaja še veliko dela«. Verjetno je Putin Witkoffu spet predaval o zgodovini Rusije in o tem, da je Ukrajina umetna tvorba in da sploh ne bi smela obstajati.
Srečanje z Zelenskim je odpadlo
Ušakov je novinarjem še dejal: »Pogovori so potekali tudi o velikih možnostih za gospodarsko sodelovanje med državama.« Gotovo tudi o možnostih skupnega izkoriščanja naravnih bogastev Arktike, zlasti nafte, o čemer se ameriški Exxon že dogovarja z Moskvo. Obstajajo tudi načrti o gradnji ceste in železnice pod morsko gladino med Aljasko in rusko Arktiko, s čimer bi povezali ZDA in Rusijo.
Witkoff in Kushner, milijarderja, ki si po sklenitvi miru v Ukrajini obetata velike posle v Rusiji, po koncu pogovorov nista dajala komentarjev. Takoj sta se napotila na ameriško veleposlaništvo, kjer je Witkoff po posebnem telefonu poklical Donalda Trumpa. Zatem sta odletela v Washington, čeprav bi se morala v sredo nekje v Evropi sestati s predstavniki Ukrajine. V Evropi se bojijo, da bodo odslej ZDA poskušale doseči mir s pritiskom na šibkejšega, na Ukrajino, kar je najlažji način, da Trump konča vojno.
Ruski očitki Evropi
Govornik Kremlja Dmitrij Peskov je v sredo za novinarsko agencijo Tass izjavil: »Pripravljeni smo se srečevati, dokler ne bomo dosegli miru.« Vsekakor je dva tedna stara Trumpova mirovna pobuda v slepi ulici. Naj spomnimo, da je prvotni ameriški načrt z 28 točkami, ki je bil menda v resnici ruski, naletel na velik odpor Ukrajine in Evrope, ki sta ga zatem skupaj z ZDA spremenili, kar gotovo ni všeč Kremlju. Putin je pred pogovori z Witkoffom popravljen »ameriški« načrt označil za evropske zahteve: »S temi spremembami onemogočajo mirovni proces, saj postavljajo zahteve, ki so za Rusijo povsem nesprejemljive. Potem pa bodo obtožili Rusijo, da preprečuje mirovni proces.«
Očitno je jezen, ker Evropa poskuša preprečiti, da bi ZDA, ki z orožjem, strelivom in obveščevalnimi podatki še vedno predstavljajo glavno oporo Ukrajini, prisilile Kijev v kapitulacijo. V torek je celo dejal, da je Rusija v primeru, če želi Evropa z njo vojno, na to pripravljena. Putin bi lahko zdaj, ko ima v Beli hiši tako rekoč zaveznika, v Evropi pa neenotne in neodločne nasprotnike, še zaostril hibridno vojno proti Evropi.
Za konec vojne zahteva 5200 kvadratnih kilometrov
Glavni problem ostaja to, da Putin kot pogoj za ustavitev krvave vojne zahteva umik ukrajinske vojske s strateško pomembnih 5200 kvadratnih kilometrov regije Doneck z mesti, kot sta Kramatorsk in Slovjansk, torej s tiste petine doneške regije, ki je ruska vojska še ni osvojila. A če bi Volodimir Zelenski privolil v to, bi to najbrž pomenilo konec Ukrajine, saj bi takšno veliko popuščanje Rusiji »v prid miru« po več sto tisoč smrtnih žrtvah med ukrajinskimi vojaki in civilisti ter po apokaliptičnem uničenju na desetine mest v Ukrajini povzročilo hudo notranjo krizo, ki bi Putinu omogočila, da si jo povsem podredi. Zgodovina se sicer ne ponavlja in iz nje se ni mogoče ničesar naučiti, vendar velja spomniti, da je bilo na ta način konec Češkoslovaške, ko je vlada v Pragi 30. septembra 1938 privolila v umik iz Sudetov.
Na vsak način so mirovna pogajanja na pobudo Donalda Trumpa obsojena na neuspeh, ker zlasti Moskva ni pripravljena na kompromis. V zadnjih tednih smo bili spet priča gledališki predstavi, v kateri sta Moskva in Kijev poskušala Trumpu prikazati svojo veliko podporo njegovim mirovnim prizadevanjem in drugo vojskujočo se državo obtožiti onemogočanja mirovnega procesa.
