Kot je poročal Politico, je bil načrt odstranitve Armina Pappergerja del širše ruske strategije za odpravo vodilnih oseb v obrambni industriji po vsej Evropi, je povedal James Appathurai, namestnik pomočnika generalnega sekretarja Nata za inovacije, hibridno in kibernetsko tehnologijo. Da je Papperger predstavljal veliko nevarnost za Kremelj v luči zahodne mobilizacije pri oboroževanju Ukrajine po začetku invazije, seveda ni presenetljivo.
Evropski uradniki, ki so se prejšnji mesec udeležili münchenske varnostne konference, so bili osupli, ko sta ton in vsebina govora podpredsednika ZDA Jamesa Davida Vancea razkrili nevarno stanje čezatlantskih odnosov. Toda en človek je pri tem ostal ravnodušen - Armin Papperger. "To je dobro za posel," je dejal izvršni direktor Rheinmetalla, katerega delnice so poskočile, ko je nova administracija v Washingtonu začela mirovna pogajanja v Ukrajini brez Kijeva in zagrozila, da bo končala desetletja dolga varnostna jamstva za Evropo.
V pogovoru za Financial Times ob robu konference je 62-letni Bavarec dejal, da Evropa nima druge izbire, kot da dramatično okrepi svoje obrambne zmogljivosti in da je Rheinmetall podjetje, ki to lahko stori. Tudi sicer je imelo le malo podjetij toliko koristi od vojne v Ukrajini in naraščajočih napetosti v odnosih ZDA z Evropo kot 136-letni proizvajalec streliva in oklepnih vozil, kar je redek uspeh v industrijski pokrajini Nemčije, ki jo je prizadela recesija.
Podjetje je poročalo o lanski prodaji v višini okoli 10 milijard evrov, kar je skoraj dvakrat več od 5,7 milijarde evrov, kolikor jih je ustvarilo leta 2021, zadnjega pred rusko invazijo na Ukrajino. Hkrati se ciljna številka do leta 2030 dvigne na 40 milijard evrov. »V zadnjih 12 mesecih smo sklenili več pogodb kot v zadnjih 15 letih,« poudarja Papperger.
Vendar je to mantra, ki se postopoma sprejema v večjem delu EU, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je tudi napovedala načrt za mobilizacijo 800 milijard evrov za obrambo. Vendar povečanje javne porabe za orožje – in podjetja, ki imajo od tega dobiček – morda ne bo sprejemljivo za nekatere v Evropi, kjer so številne države, ki so dolgo uživale »dividendo miru«, zmanjšale svojo vojsko v korist izobraževanja in zdravstva.
Če bo povečanje proizvodnje realizirano, bi to lahko pomagalo pri oskrbi Evrope, Nemčije in drugih z obrambno opremo, ki jo nujno potrebujejo, meni Ben Schreer, vodja Evropskega programa za varnost in obrambo pri londonskem Mednarodnem inštitutu za strateške študije (IISS). Pravi, da je Rheinmetall "v dobrem položaju, da igra glavno vlogo pri ponovnem oboroževanju Evrope."
Od takrat je postal reden gost na televizijskih zaslonih in naslovnicah časopisov, kjer je izdajal opozorila o nevarnem občutku samozadovoljstva Evrope do Rusije, žalostnem stanju nacionalnih zalog orožja in potrebi po povečanju izdatkov za obrambo. Zaradi vse večjega pomena je tudi osebno ogrožen – lani so ameriški obveščevalci odkrili domnevno rusko zaroto za njegov atentat. "Da, ne nehajo, a vlada skrbi zame," je Papperger odgovoril na vprašanje Financial Times, ali mu grozijo.
Nova tovarna za 200 tisoč granat letno
Rheinmetall je igral ključno vlogo v evropskih prizadevanjih za povečanje proizvodnje streliva velikega kalibra 155 mm, ki ga ukrajinske sile neusmiljeno porabljajo v jarkih na 1000 km dolgi frontni črti. V zadnjih treh letih je podjetje 10-krat povečalo svojo proizvodno nabojev kalibra 155 mm, na 700.000 kosov, s prevzemom svojega španskega konkurenta Expal za 1,2 milijarde evrov, razširitvijo svoje glavne proizvodne lokacije v Unterlüssu in zagonom novih obratov v drugih državah.
Medtem ko je EU doživela debakel s svojim ciljem dobave enega milijona 155-milimetrskih granat v Kijev do konca leta 2023, si Rheinmetall prizadeva preseči to številko do konca naslednjega leta, Papperger pa ugotavlja, da je ogromen vpliv izboljšane uporabe materiala zmanjšal proizvodne stroške za do 30 odstotkov. Poleg streliva podjetje stoji tudi za bojnim vozilom pehote Marder in puškovnimi cevmi za tanke Leopard 2 in samovozno havbico Panzerhaubitze 2000, vse pa so poslali v Ukrajino.
Analitik Bank of America Benjamin Heelan pravi, da je bil Rheinmetall nenavadno "pripravljen vložiti lastni kapital v povečanje proizvodnje", v nekaterih primerih še preden so vlade oddale naročila. Lanskoletna odločitev o naložbi 300 milijonov evrov v nove tovarne v Unterlüssu je temeljila zgolj "na dogovoru med kanclerjem in mano", je dejal Papperger. Nova tovarna na lokaciji, ki naj bi bila odprta naslednji mesec, bo imela letno zmogljivost 200.000 granat na leto. V tem trenutku, pravi Papperger, se po vsem svetu hkrati gradi 10 tovarn, kar se nanaša na tovarne v gradnji v državah, kot so Romunija, Madžarska in Litva.
"Američani ne bodo več plačevali svojih računov," je po poročanju Financial Timesa opozoril Armin Papperger.
