Ta pogodba omejuje število nameščenih strateških jedrskih konic na 1550 za vsako državo, število nosilnih raket in bombnikov za te konice pa na 700. Pogodbo sta predsednika Joe Biden in Vladimir Putin leta 2021 podaljšala za pet let, do februarja 2026. To je bilo tudi edino petletno podaljšanje, ki ga je omogočalo besedilo izvirne pogodbe. Mnogi strokovnjaki se bojijo, da bi lahko njen iztek sprožil oboroževalno tekmo.
»Da bi se izognili izzivanju nadaljnje strateške oboroževalne tekme in zagotovili sprejemljivo raven predvidljivosti in zadržanosti, menimo, da je upravičeno poskušati ohraniti status quo, vzpostavljen s pogodbo Novi START v trenutnem precej nemirnem obdobju,« je dejal Putin v televizijskem nagovoru in dodal: »Zato je Rusija pripravljena še eno leto po 5. februarju 2026 spoštovati glavne količinske omejitve iz pogodbe.«
Bela hiša: Kaj pa Kitajska?
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dejala, da se Putinov predlog sliši »kar dobro«, vendar bo na ponudbo odgovoril predsednik ZDA Donald Trump. Ta je v preteklosti že izrazil zaskrbljenost glede usode te pogodbe. Izrazil je željo, da bi sklenili novo, v kateri pa bi bila partnerica tudi Kitajska. Ta to zavrača. »Kitajska in Združene države Amerike niso niti približno na enaki ravni glede jedrskih zmogljivosti. Države z največjim jedrskim orožjem bi morale resno izpolnjevati svojo posebno in primarno odgovornost za jedrsko razorožitev,« je prejšnji mesec denimo dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Guo Jiakun.
Po navedbah instituta SIPRI ima Kitajska trenutno okoli 600 jedrskih konic, njen arzenal pa narašča najhitreje na svetu. Rusija jih ima 4309 (nameščenih in nenameščenih), ZDA pa 3700 – po podatkih SIPRI.
Ob ponudbi še opozorilo
Daryl Kimball, izvršni direktor Zveze za nadzor oboroževanja, je Putinovo ponudbo označil za »pozitiven in dobrodošel korak«. Pozval je Washington, naj se odzove v enaki meri, in dodal, da bi lahko Trump in Putin »pomagala zmanjšati najbolj neposredno eksistenčno varnostno grožnjo svetu«.
Putin je tudi dejal, da bi po letu dni spoštovanja pogodbe sprejeli odločitev, ali se bodo še držali omejitev jedrske oborožitve, in sicer »na podlagi analize razmer«. Dejal je, da bo Rusija pozorno spremljala ameriške dejavnosti na področju jedrskega orožja, še posebej načrte za okrepitev protiraketne obrambe in predloge za namestitev prestreznikov raket v vesolje. »Praktična izvedba takšnih destabilizacijskih ukrepov bi lahko izničila naša prizadevanja za ohranitev statusa quo na področju START,« je opozoril Putin. »Ustrezno bomo odgovorili,« je dejal.
Putin je leta 2023 sicer naznanil, da bo Rusija zamrznila svoje sodelovanje v pogodbi Novi START in ne bo dovolila Zahodu preverjanja njenih jedrskih zmogljivosti, ZDA pa je obtožil, da razvijajo novo jedrsko orožje. Zmotilo ga je tudi, ker ni omejitev za francosko in britansko jedrsko oborožitev. Je pa Putin takrat tudi dejal, da od pogodbe ne odstopajo in da se bodo držali omejitev pri oborožitvi.
