Sto strani dolgo poročilo komisije, ki so ga pripravili tudi v slovenščini, so danes predstavili na Dunaju. Izpostavili so, da ravnanje policije po oceni komisije ni bilo usmerjeno proti slovenski narodni skupnosti ali proti spominskemu centru Peršmanove domačije, kjer so nacisti leta 1945 ob koncu vojne pobili enajst članov dveh slovenskih družin. »Z našega stališča je bila to intervencija proti antifašističnemu taboru, ki je bil na splošno dojet kot levičarska ekstremistična organizacija,« je ob predstavitvi poročila dejal vodja pravnega oddelka na avstrijskem notranjem ministrstvu Mathias Vogl.
O disciplinskih ukrepih zoper (najbolj) odgovornega bodo še premislili
Glavni očitki v poročilu letijo na namestnika vodje koroškega deželnega urada za varstvo države in za boj proti ekstremizmu, ki je vodil posredovanje. To naj bi storil na lastno pest brez posvetovanja z nadrejenimi. Za posredovanje zaradi domnevnih prekrškov na domačiji pa sploh ni bil pristojen, ampak je bilo to okrajno glavarstvo, je dejal Vogl.
Po njegovih besedah je bila uradna utemeljitev policije za posredovanje, to je nezakonito taborjenje in lepljenje plakatov oziroma kršenje zakona o varovanju narave, »le pretveza«, pravi cilj pa očitno pridobiti osebne podatke udeležencev tabora. Vogl je dejal, da niso našli dokumentacije o tem, da je policija posredovala zaradi pritožb prebivalcev nad dogajanjem na taboru in zaradi izobešanja plakatov. Direktorica koroške policije Michaela Kohlweiß pa je dejala, da bodo o mogočih disciplinskih ukrepih proti vodji operacije premislili po koncu preiskave. Zaenkrat ostaja premeščen in nima operativnih zadolžitev. Koroški deželni glavar Peter Kaiser pa se je zavzel za kaznovanje odgovornih.
Tako Vogl kot notranji minister Gerhard Karner, ki je tudi sodeloval na tiskovni konferenci, sta ob tem dejala, da so ostali policisti delo opravili korektno. V policijski operaciji na Peršmanovi domačiji 27. julija je sodelovalo več kot 30 pripadnikov policije, med njimi člani posebnih enot, helikopter, droni in enota s službenimi psi.
Brez opravičila ministra
Karner na novinarsko vprašanje, ali se bo narodni manjšini in Sloveniji opravičil, ni odgovoril oziroma je nakazal, da ne. Dejal je namreč, da je izpolnil svojo odgovornost s tem, ko je zaradi prizadetosti na Koroškem in Sloveniji ustanovil komisijo. Karnerja so sicer povabili na Peršmanovo domačijo. Dejal je, da vabila še ni prejel in bo o udeležbi premislil, ko ga bo. Je pa generalni direktor za javno varnost Franz Ruf dejal, da je v pogovoru s slovenskim veleposlanikom Markom Štucinom izrazil obžalovanje nad dogodki.
Na Dunaju se danes mudi tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Pričakovati je, da bo poročilo tema njenih pogovorov. Na delovnem kosilu se bo srečala z avstrijsko kolegico Beate Meinl-Reisinger. Na družbenem omrežju X pa je Fajon že zapisala, da ceni opravljeno delo komisije, pričakuje čim hitrejše izvajanje priporočil v poročilu ter upa, da se takšni dogodki ne bodo ponovili.
V uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa so zapisali, da ugotovitve komisije »potrjujejo trditve organizatorjev in udeležencev antifašističnega kampa pri Peršmanu in izkazuje se upravičenost ostre reakcije vlade Republike Slovenije«.
Med priporočili tudi izobraževanje policistov
Vogl je tudi dejal, da udeleženi v intervenciji, »ki je potekala na posebnem kraju, niso pokazali ustrezne občutljivosti«. Tako je med več priporočili za ravnanje v prihodnje, ki jih je zapisala komisija, tudi ta, da se policiste med usposabljanjem izobražuje o zgodovinskih dogodkih na Peršmanovi domačiji in da jo obiščejo. Zdaj že obiskujejo nekatere druge spominske centre, denimo nekdanjega koncentracijskega taborišča Mauthausen (Vogl je tam predsednik odbora). Komisija priporoča tudi občutljivost pri posredovanjih na takšnih mestih in predhodno vzpostavitev stika med policijo in organizatorji dogodkov ter nošenje kamer na uniformah policistov. Vodja operacije pa naj v bodoče od začetka do konca vodi podrobno dokumentacijo, je dejal Vogl.
»Spominskega centra si ne sme prisvojiti nobena skupina«
V poročilu tudi piše, da izobešanje palestinske zastave, kot so storili na taboru, ni protizakonito. Je pa v nasprotju s pravili Peršmanove domačije izobešanje plakatov, je zapisala komisija, Vogl pa dodal, da je bilo to udeležencem tabora znano.
Komisija tudi priporoča, da se prepreči, da si »določene skupine prisvojijo spominski center oziroma obeležje«, ki naj ostane nevtralno. Karner je dejal, da imajo tu odgovornost tudi vodje spominskih centrov, ki bi morali preprečiti izobešanje transparentov.
Komisiji je predsedoval Vogl, v njej pa so bili tudi predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik ter predstavniki s področja znanosti, spominske kulture in pravosodja. Poročilo so sprejeli soglasno. Sadovnik je za STA dejal, da je najpomembnejša ugotovitev komisije ta, da tarča akcije nista bila slovenska skupnost ali Peršmanov muzej.
