Donald Trump in Volodimir Zelenski sta se – v senci napovedi o ponovnem srečanju Trumpa s Putinom – že tretjič letos pogovarjala v Beli hiši. Ukrajinski predsednik je v ZDA pripotoval z misijo, da bi od ameriškega predsednika dobil predvsem izstrelke tomahawk, s katerimi bi lahko ukrajinska vojska še bolj kot doslej uničevala ruske rafinerije, črpališča nafte, skladišča bencina, železniške proge, kemične in druge tovarne. Ravno zadnjo noč je po napadih ukrajinskih brezpilotnikov zagorelo veliko skladišče bencina na Krimu. Zaradi pogostih tovrstnih napadov že nekaj časa na ruskih črpalkah primanjkuje bencina.
Kolebanje predsednika
Zelenski se je pred srečanjem v Beli hiši v Washingtonu že sešel z glavnim direktorjem podjetja, ki izdeluje izstrelke patriot in tomahawk. »Pogovarjala sva se o zmogljivostih proizvodnje, možnostih za sodelovanje, da bi okrepili protizračno obrambo Ukrajine in ji (s tomahawki) omogočili napade daleč v notranjost Rusije, kot tudi o možnostih za skupno ameriško-ukrajinsko proizvodnjo,« je dejal Zelenski, ki se je srečal tudi s predstavniki Lockheeda Martina, še enega velikega orožarskega podjetja, ki bi lahko Ukrajini dobavilo sisteme protizračne obrambe in letala F-16.
A je Trump še pred srečanjem z Zelenskim začel kolebati, češ da ZDA ne smejo preveč zmanjšati svojih rezerv tomahawkov. »Tudi mi jih potrebujemo. Ne vem, kako bomo to rešili,« je dejal. Sicer naj bi imele ZDA dobrih 4000 tomahawkov, torej bi jih lahko vsaj nekaj sto poslale Ukrajini.
Zakaj se je pripravljen pogovarjati?
Morda je problem pri dobavi tomahawkov Ukrajini v tem, da Trump vedno raje posluša Putina kot Zelenskega. Vsakomur pa je jasno, da je mogoče ruskega avtokrata prisiliti k ustavitvi vojne le z oboroževanjem Ukrajine. Zelenski je tako tudi pravilno ugotovil, da je Putin zdaj spet za srečanje s Trumpom, ker se boji ameriške dobave tomahavkov Ukrajini.
Trump je namreč v četrtek novinarjem sporočil, da se je dve uri po telefonu pogovarjal s Putinom in da se bosta znova srečala, tokrat v Budimpešti. A zadnje srečanje na Aljaski avgusta, ko so Rusiji grozile hude ameriške sankcije, ni prineslo napredka v prizadevanju za ustavitev vojne.
Dmitrij Peskov, govornik Kremlja, je novinarjem potrdil, da bi se lahko srečala »v naslednjih dveh tednih ali malo pozneje«. Menda je zdaj Putin znova pripravljen na pogovore s Trumpom tudi zato, ker ruski vojski v zadnjih mesecih ni uspelo prebiti frontne črte, ZDA pa spet pošiljajo veliko orožja Ukrajini, sicer za denar evropskih držav.
Putinu se ni treba bati aretacije
Evropska komisija je naklonjena novim pogovorom med njima. Govornik komisije Olof Gill je novinarjem dejal, da je sicer Putinovo premoženje v EU zamrznjeno, a nima prepovedi vstopa v EU. »Srečanja ne potekajo vedno tako, kot bi si želeli. A če prispevajo k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, potem jim moramo biti naklonjeni,« je še povedal.
Toda Putinu grozi tiralica mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) zaradi »nezakonite« deportacije ukrajinskih otrok v Rusijo. Madžarska, čeprav je članica EU, mu glede tega ne bo delala težav. »Tudi predsednika Vladimirja Putina pričakujemo s spoštovanjem,« je napovedal zunanji minister Peter Szijjarto in pristavil, da mu vlada jamči neovirana prihod in odhod iz Madžarske. Pred meseci, tik pred obiskom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga zaradi vojnih zločinov prav tako išče sodišče s tiralico, je Madžarska napovedala izstop iz ICC. Viktor Orban, ki nasprotuje zahodnemu podpiranju Ukrajine, prijateljuje ne le s Trumpom, ampak tudi s Putinom. Ta čas pa Orban Trumpa tudi prepričuje, naj ZDA ne sprejmejo ukrepov proti Madžarski, ker uvaža rusko nafto in ruski plin.
