Nekdanji kubanski predsednik Raul Castro, ki ima zdaj že 95 let, se je v četrtek pojavil v javnosti, oblečen v tradicionalno uniformo gverilcev. Množica mu je navdušeno ploskala, ko je vstopal v havansko gledališče Karla Marxa, kjer je potekala slovesnost ob stoletnici rojstva njegovega brata Fidela Castra, ki je umrl pred desetimi leti.
Sicer je maja ameriško pravosodje proti Raulu Castru vložilo obtožnico, ker naj bi leta 1996 ukazal migom kubanske vojske, naj sestrelijo dve letali, ki sta pripadali organizaciji kubanskih političnih emigrantov, v trenutku, ko sta iskali v okolici Kube splave z ubežniki z otoka. Še pravi čas pa je zbežalo tretje letalo, v katerem je bil znani kubanski emigrant, ki je leta 1961 sodeloval v »svinjariji v Prašičjem zalivu«, ko je Cia organizirala neuspešen napad kubanskih emigrantov na otok, s katerimi pa so oborožene enote tedanje revolucionarne oblasti Fidela Castra opravile že ob izkrcanju v Prašičjem zalivu.
Nekateri trdijo, da ima danes še vedno vse niti oblasti v rokah Raul Castro, ki je brata Fidela na oblasti kot prvi sekretar partije zamenjal leta 2011, leta 2021 pa naj bi vodenje partije in s tem države bolj na videz predal 29 let mlajšemu Miguelu Diazu Canelu. Vsekakor pa vladajoči na Kubi veliko bolj iskreno in trmasto verjamejo v ideje Fidela Castra kot vladajoči v Venezueli v ideje Huga Chaveza (1954–2013). Donald Trump namreč na Kubi, ki si jo prav tako hoče podrediti, nikakor ne more najti takšne osebe v vladajoči ekipi, kot je v Venezueli sedanja začasna predsednica države Delcy Rodriguez, torej nekoga, ki bi brezobzirno izdal ideje kubanske revolucije, tudi boj proti ameriškemu imperializmu.
Vsekakor je Kuba že dolgo v hudi krizi zaradi gospodarskega sistema in gospodarske politike, ki ne spodbujata k produktivnosti. Zdaj so težave pri oskrbi z elektriko tudi zato, ker Trump preprečuje, da bi Kuba dobila nafto, ki jo nujno potrebuje za termoelektrarne. Sicer jo je po letu 2000 uvažala iz Venezuele v zameno za izvoz kubanskih zdravnikov v Venezuelo, a po ameriški ugrabitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura 3. januarja letos to ni več mogoče.
