Za dosego cilja se bo delež obnovljivih virov energije in drugih nizkoogljičnih rešitev moral z 12-odstotnega deleža v celotni oskrbi z energijo iz leta 2021 do leta 2050 povečati na med 50 in 70 odstotki, so med tednom sporočili iz Boston Consulting Group. To je približno trikrat hitreje kot pri prejšnjih prehodih, na primer pri prehodu na premog in ogljikovodike, so navedli raziskovalci.
Poročilo za dosego ciljev, povezanih z energetskim prehodom, izpostavlja pet tehnoloških vzvodov: povečanje energetske učinkovitosti, elektrifikacija končne rabe (na primer s pomočjo električnih vozil ali toplotnih črpalk), dekarbonizacija oskrbe z električno energijo, raba goriv z nižjimi emisijami ogljika (ko druge možnosti niso izvedljive) in uvajanje tehnologij zajemanja ogljika.
Za financiranje energetskega prehoda bo do leta 2030 potrebnih 37.000 milijard dolarjev naložb. Od tega je zagotovljenih največ 19.000 milijard dolarjev, tako da naložbeni primanjkljaj znaša 18.000 milijard dolarjev. »Če se želimo izogniti izgubi nizkoogljične energije v električnem omrežju, ker to ni dovolj razvito, je potrebno v njegovo izgradnjo vložiti toliko sredstev kot v nove sončne in vetrne elektrarne,« so izpostavili v poročilu.
Kljub temu da je treba porabo nafte in plina zmanjšati, bodo tu še vedno potrebne naložbe, opozarjajo. Po večini scenarijev neto ničelne porabe bo treba leta 2030 zagotoviti oskrbo z nafto in plinom v višini 50 do 80 odstotkov oskrbe iz leta 2021, pri čemer trenutne proizvodne zmogljivosti ne bodo zadovoljile povpraševanja.
Zaradi prehoda se bo močno spremenila ekonomika naših energetskih sistemov. Energija se bo iz pridobljenega vira preoblikovala v proizveden vir, ki bo zahteval veliko večje začetne naložbe, a hkrati prinašal nižje obratovalne stroške.
»Financiranje energetskega prehoda bo zahtevalo sodelovanje deležnikov v celotni verigi - političnih odločevalcev, energetskih podjetij, investitorjev in odjemalcev,« je izpostavil partner pri Boston Consulting Group Tomislav Čorak.
Pričakuje se znatno povečanje nestabilnosti cen, izziv pa ostaja tudi shranjevanje energije. Trenutne zmogljivosti v Evropi in ZDA omogočajo hrambo zgolj ene do dveh ur povprečne porabe električne energije, so navedli.
»Bistvenega pomena za ohranitev našega planeta za prihodnje generacije je občutna pospešitev prehoda na zeleno energijo. Kot pri vsaki preobrazbi tudi pri tej ne smemo podcenjevati izzivov in pretresov, ki jih prinaša,« pa meni soavtor poročila Patrick Herhold.
