Moldavska predsednica Maia Sandu, ki se poteguje za drugi mandat, je po prvem krogu predsedniških volitev dejala, da so Moldavci zmagali v prvi težki bitki, ko se odloča o njihovi prihodnosti. V mislih ni imela svoje zmage v prvem krogu predsedniških volitev z dobrimi 42 odstotki glasov, temveč tesno dobljeni referendum o vpisu moldavske prihodnosti v Evropski uniji v ustavo države. Ta se je končal za mišjo dlako v korist zagovornikov vpisa, in to ob močnih ruskih poskusih vplivanja na izid referenduma s kupovanjem glasov volilcev.
Sandujeva je v prvih izjavah po objavi rezultatov ugotavljala, da se njena država v zadnjih mesecih sooča z napadi na svobodo in demokracijo, kakršnih še ni bilo. »Imamo dokaze in informacije, da je bil cilj kriminalne skupine kupiti 300.000 glasov. Obseg goljufije je brez primere. Cilj je bil ogroziti izvajanje demokracije, zasejati strah in paniko v družbi. Ne bomo prenehali braniti svobode in demokracije,« je dejala Sandujeva. Poskuse vmešavanja v moldavske notranje zadeve so zaznali tudi v evropski komisiji in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), katere opazovalci so spremljali potek volitev. Izvedbo volitev so označili za »pretežno pozitivno«, kritični pa so bili zaradi nekaterih postopkovnih težav in zlorabe javnih sredstev med kampanjo.
V Moskvi so medtem ocenili, da nedeljsko glasovanje ni bilo ne svobodno ne pošteno. »Če trdi, da je zaradi takšnih ali drugačnih kriminalnih združb dobila premalo glasov, naj predstavi dokaze,« je na očitke predsednice Sandujeve o ruskem vmešavanju odgovoril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Po njegovi oceni izidi kažejo, da se veliko Moldavcev ne strinja s političnimi pogledi Sandujeve.
Manjša podpora od napovedane
Za vlado sicer neobvezujočo referendumsko pobudo o ustavnem vpisu moldavske poti v EU je podprlo 50,39 odstotka volilcev, proti pa jih je glasovalo 49,6 odstotka. Tako tesno se je končal preizkus moldavske pripravljenosti za vstop v EU, potem ko je država predvsem zaradi ukrajinske krize in sledečih geopolitičnih odločitev sedemindvajseterice dočakala povabilo v Unijo. Ta izid je precej slabši od tistega, ki so ga napovedovale javnomnenjske ankete, te so namreč omenjale okoli dvotretjinsko podporo prebivalstva vstopu v EU.
Tesen izid volitev je po ocenah oblasti posledica vpletanja Rusije in z njo povezanega moldavskega oligarha Ilana Šora v volilni proces, ko naj bi z več milijoni dolarjev v zameno za ustrezno glasovanje podkupil več kot 100.000 Moldavcev. Tudi drugo preizkušnjo minulo nedeljo je predsednica Sandujeva dobro prestala – kot vodilna se je uvrstila v drugi krog volitev. Tam jo bo kot protikandidat čakal nekdanji državni tožilec Aleksander Stoianoglo (prejel je 26 odstotkov glasov), ki ga podpira Rusiji naklonjena opozicijska stranka socialistov.
»Švedska se je EU pridružila leta 1994 z 52 odstotki glasov podpore, Velika Britanija pa je leta 2016 povezavo zapustila z enakim deležem glasov. Majhna večina je krojila usodo teh držav. Danes je Švedska močna članica Evropske unije, Velika Britanija pa je spoštovala voljo svojih državljanov. Tudi zmaga na robu je še vedno zmaga,« je včeraj ocenjeval nekdanji moldavski zunanji minister Nico Popescu, ki se je v minulih tednih močno angažiral v podporo referendumskemu »da«.
Težak drugi krog volitev
Okoli petnajst milijonov dolarjev, kolikor naj bi se jih s sofisticirano metodo financiranja (tudi prek na novo izdanih kreditnih kartic) prineslo iz Moskve v Moldavijo, je po mnenju strokovnjakov delovalo. Ruska strategija za referendum je bila dvoplastna. »Hoteli so močno podporo proti vpisu članstva v EU kot strateškega cilja v ustavo, prav tako pa so hoteli spodbuditi velik bojkot volilcev,« je dejal Iulian Groza, izvršni direktor kišinjevskega inštituta za evropske politike in reforme. »Pozitivna novica je, da nam je uspelo zaščititi rezultate. Toda Rusija se ne bo nehala vpletati v našo demokracijo in ji škodovati,« je prepričan Groza. Ponoči, ko še niso bile preštete vse glasovnice, je oligarh Šor, ki živi v izgnanstvu v Moskvi, oblastem v Kišinjevu sporočal: »Čestitam vam, danes ste izgubili bitko.«
Naslednja bitka bo čez dva tedna, ko se bosta Sandujeva in Stoianoglu pomerila v drugem krogu predsedniških volitev. »Drugi krog bo krog geopolitičnega glasovanja. Šlo bo za glasovanje o ciljih Sandujeve, da bi bila Moldavija pripravljena na članstvo v EU do leta 2030,« je prepričan Groza. Po njegovi oceni bo sicer do Rusije ambivalenten, če ne dejansko Moskvi naklonjen Stoianoglu dobil proruske glasove v prebivalstvu. Končni izid bo odvisen od volilne udeležbe, drugi krog pa bo naporna tekma, še meni.