Spremembe, ki med drugim prinašajo ločitev poklicne poti sodnikov in tožilcev, v parlamentu niso prejele dvotretjinske večine, zaradi česar je glede na italijansko ustavo pred uveljavitvijo potrebna še potrditev na referendumu.
Izid referenduma bo veljal ne glede na volilno udeležbo, ker ni kvoruma, zato bo štel vsak glas za ali proti. Če bo več glasov za reformo, bo stopila v veljavo, sicer bo zavrnjena.
Rezultat je sicer težko napovedati, bo pa predvidoma tesen. Glede na nedavne javnomnenjske raziskave sta namreč deleža zagovornikov in nasprotnikov reforme dokaj izenačena, na izid pa bo najverjetneje vplivala volilna udeležba.
Kot kaže anketa, ki jo je za spletni portal Sky TG24 konec februarja izvedel raziskovalni inštitut YouTrend, bi bilo v primeru 55,4-odstotne udeležbe na referendumu natanko 50 odstotkov zagovornikov in 50 odstotkov nasprotnikov reforme. Ob 46-odstotni udeležbi bi bil delež tistih, ki bi glasovali proti reformi, 53,1-odstoten.
Reforma spada med osrednje točke programa vladne koalicije premierke Meloni, ki državo vodi od oktobra 2022m in je pravosodju večkrat očitala delovanje pod vplivom leve opozicije in vmešavanje v delo vlade.
Spremembe prinašajo zlasti ločitev poklicne poti tožilcev in sodnikov, tako da prehajanje med funkcijama v nasprotju s trenutno ureditvijo ne bo več mogoče. Tudi organ, ki med drugim bdi nad imenovanji, bo po novem za oba poklica ločen.
Da bi se izognili političnemu vplivu na vrhovne sodne svete, sodniki in tožilci ne bi bili več izvoljeni vanje, temveč bi bili izbrani naključno z žrebom, s čimer naj bi preprečili tudi vpliv interesnih skupin. Laični predstavniki pa naj bi bili v skladu z reformo še naprej voljeni v parlamentu ali bi jih imenoval predsednik države.
Meloni kot cilj reforme navaja več preglednosti, neodvisnost in jasno delitev vlog v kazenskih postopkih. Ločitev obeh vej je po njenem prepričanju nujna za preprečevanje konflikta interesov in prevelike bližine med sodniki in tožilstvom, s čimer bi bil kazenski postopek bolj uravnotežen in pravičen.
Italijansko pravosodje sicer pestijo tudi dolgi postopki in veliki zaostanki. K temu naj bi prispevala pomanjkanje osebja in zapleteno procesno pravo. Skrajšanje trajanja postopkov za vsaj 40 odstotkov od Italije zahteva tudi Evropska komisija, ki to postavlja kot pogoj za dostop države do določenih evropskih sredstev.
Spremembam nasprotujeta levosredinska opozicija in sodniki, ki se bojijo, da bo reforma dejansko oslabila neodvisnost sodstva ter omogočila vpliv vlade na tožilce pri odločanju o pregonu kaznivih dejanj.
Nasprotniki reforme tudi poudarjajo, da bi stroga ločitev poklicnih poti tožilcev in sodnikov lahko zapletla sistem, zmanjšala njegovo učinkovitost in ogrozila ravnovesje italijanskega pravnega sistema. Opozicija trdi tudi, da novosti ne bodo rešile težav s počasnostjo in kadrovsko podhranjenostjo pravosodja.
Zavrnitev reforme na referendumu bi bila po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA najhujši udarec za premierko Meloni od njenega prihoda na oblast. Predsednica vlade je sicer že jasno dala vedeti, da v tem primeru ne bo odstopila. Njen cilj je vladati celih pet let do parlamentarnih volitev spomladi prihodnje leto, ko si bo prizadevala za ponovno izvolitev.