Če bi šlo po zamislih ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se Palestinci na včerajšnji deveti dan prekinitve spopadov med Izraelom in Hamasom ne bi odpravili proti severu skozi izraelske kontrolne točke koridorja Necarim na sredini Gaze. Vodja ZDA bi Palestince raje poslal v Egipt in Jordanijo in »očistil Gazo«. Te njegove besede, ki ustrezajo načrtom etničnega čiščenja, so pozitivno odmevale le med izraelsko skrajno desnico. V arabskem svetu, tudi v Egiptu in Jordaniji, ter mnogih evropskih državah pa so jih zelo jasno zavrnili. Tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je dejala, da Slovenija ne pristaja na nasilni pregon Palestincev, ostro pa bi morala proti takšnim zamislim po njenem nastopiti tudi Evropska unija.
Trumpove zamisli kot lepilo za Netanjahujevo vlado?
Po neuradnih navedbah iz izraelske vlade naj bi bile Trumpove izjave deloma usklajene z izraelskim premierjemNi jasno, ali bi Trumpove besede lahko napeljale Ben Gvira, da se vrne v vlado, finančni minister Bezazel Smotrich pa da utiša svoje grožnje o izstopu iz vlade, če Izrael po prvi fazi premirja ne bo obnovil napadov na Gazo. Smotrichove izjave pa kažejo, da so Trumpova razmišljanja naletela na odobravanje v nekaterih izraelskih krogih: »Nedvomno je spodbujanje preseljevanja dolgoročno edina rešitev, ki bo prebivalcem Izraela prinesla mir in varnost ter olajšala trpljenje prebivalcev Gaze.« Ostro pa so Trumpove zamisli zavrnili v uradnem Amanu in Kairu. Netanjahu se bo sicer že kmalu odpravil na obisk v Belo hišo, kjer bodo glavne teme Gaza, konflikt v Libanonu in iransko jedrsko vprašanje.
Trump sicer iz Washingtona proti Bližnjemu vzhodu pošilja nejasne signale. Po eni strani zagovarja prekinitev spopadov, nato spet pravi, da se morebitno nadaljevanje vojne ZDA ne tiče, kot tretjo možnost nato navaja »očiščenje Gaze«, čeprav je to v nasprotju z njegovo željo po novem Abrahamovem dogovoru Savdske Arabije z Izraelom, za kar bi morala Netanjahujeva vlada pristati na zahtevo Riada, da predstavi jasen načrt ustanovitve palestinske države.
Vračanje v trumah
Pred Gazo je zdaj, vsaj po dogovoru, še najmanj štiri tedne in pol obdobja prekinitve spopadov. V tem času naj bi po izpuščenih sedmih izraelskih talkah in 290 palestinskih zapornikih prišlo še do novih izmenjav. Prva naslednja bo v četrtek. A med Hamasovimi talci ne bo nekaterih, ki so bili na seznamu 33 oseb, predvidenih za izpustitev v prvih šestih tednih premirja. Na vztrajanje Izraela je Hamas namreč sporočil, da je osem talcev s seznama 33 že mrtvih. Mrtve naj bi izročili šele po vseh izpuščenih živih talcih po drugi fazi premirja.
Prekinitev spopadov v Gazi tako ostaja krhka. Veliko upanje, da bi morda utegnilo vzdržati, je danes predstavljala vrnitev pregnanih Palestincev na sever Gaze. Od ranega jutra je bila glavna prometnica iz juga enklave proti mestu Gaza nabito polna. Reka vračajočih se je v negotovo prihodnost podala z vsem, kar so lahko nosili. V dopoldanskih urah je izraelska vojska odprla tudi cesto proti severu. Avtomobili so morali najprej skozi egiptovsko kontrolno točko. Samo v prvih dveh urah naj bi se na sever vrnilo okoli 200.000 pregnanih Palestincev, skupaj naj bi jih na domove odšlo milijon. Ta vrnitev na sever izraelski vladi močno otežuje možnosti, da bi po prvi fazi premirja obnovila napade na skorajda v celoti porušeno enklavo.
Ko so se danes ljudje vračali v mesto Gaza, so oblasti nad glavno prometnico izobesile velik plakat, ki jih je pozdravljal ob vrnitvi. Številni so poprijeli za metle in lopate ter začeli čistiti ruševine in ceste. Vselili so se v domove, če je le bilo mogoče, ponekod pa so z malce barve v turobno okolico poskusili vnesti nekaj živahnosti zgradbam in ulicam.