Kot pojasnjuje Lothar Bock, meteorolog, ki je za Deutsche Welle komentiral viralne napovedi, se je pisanje o »zimi stoletja« razširilo po spletu po objavi članka, ki je šibkejši polarni vrtinec nad Arktiko povezal z možnostjo hudega mraza v Evropi. »Res je, da trenutni modeli nakazujejo nekoliko oslabljeno kroženje zraka nad severnim tečajem,« pravi Bock, »vendar to še ne pomeni, da nas čaka ledena zima.«
Šibek polarni vrtinec pomeni, da hladen arktični zrak lažje prodre proti jugu, toda to se ne zgodi vedno. »Povezava med šibkim vrtincem in dejanskimi nizkimi temperaturami v Nemčiji ni znanstveno potrjena,« dodaja Martin Gudd, še en nemški vremenoslovec. »Pravzaprav šibkejši vrtinec pogosto pomeni, da Arktika sama ni več tako mrzla kot nekoč.«
O mrzli zimi je še prezgodaj govoriti
Strokovnjaki poudarjajo, da je zimsko vreme rezultat številnih medsebojno povezanih dejavnikov – od temperature oceanov in morskih tokov do splošnih atmosferskih razmer. »Napovedi, ki temeljijo zgolj na enem kazalniku, kot je polarni vrtinec, so nepopolne,« opozarja Gudd.
Tudi meteorolog Karsten Schwanke poudarja, da je o izjemno mrzli zimi oktobra še prezgodaj govoriti. »Zanesljive vremenske napovedi segajo največ deset dni naprej. Vse, kar presega to obdobje, je le približna ocena, ne napoved,« dodaja.
Bock ob tem opozarja, da javnost pogosto precenjuje natančnost vremenskih aplikacij, saj se zdi, da lahko napovedujejo vreme več tednov naprej: »To preprosto ni mogoče. V stabilnih razmerah, denimo ob dolgotrajnem anticiklonu, lahko vreme dokaj natančno napovemo za približno deset dni, nikakor ne za več.«
Zima stoletja enkrat na sto let
V Nemčiji se izraz »zima stoletja« uporablja za izjemno mrzlo sezono 1962/63, ko so temperature več mesecev vztrajale globoko pod ničlo. Takrat je zamrznilo celo Bodensko jezero, motena je bila oskrba z elektriko, kvarili so se ogrevalni sistemi in zgodile so se številne nesreče.
Vremenoslovci menijo, da je verjetnost ponovitve takšne zime v bližnji prihodnosti zelo majhna. »Zima stoletja se po definiciji zgodi enkrat na sto let – in statistično gledano te možnosti še dolgo ne bomo dosegli,« zaključuje Bock.
