Ta pravljica je politični program Pahlavija, ki ga je ob hlepenju, da se vrne na oblast, pilil tako rekoč vse svoje življenje. Izhaja iz močno kontroverzne družine, ki je vse od leta 1925 vladala Iranu, križišču interesov številnih velesil. Tako njegov dedek kot oče sta bila ob prestol zaradi državnega udara oziroma revolucije. Dedek šah Reza Pahlavi se je moral prestolu odpovedati v korist svojega sina, potem ko so Iran leta 1941 napadli Britanci in Sovjetska zveza. Poseg je nastal iz strahu, da bi samosvoj kralj, ki je tesno sodeloval z Nemčijo, svojo nafto lahko dal na razpolago Hitlerjevi Nemčiji in morda celo postal most za širjenje nemškega vpliva proti Kavkazu in Indiji. Z barterskimi posli nafte, bombaža in volne v zameno za moderno tehnologijo je bila namreč Hitlerjeva Nemčija ob začetku druge svetovne vojne največji trgovinski partner Irana, kamor se je stekla slaba polovica njenega izvoza.
Oče zdajšnjega spodbujevalca protestov v Iranu, šah Mohamed Reza Pahlavi, je bil nato po drugi svetovni vojni šibak voditelj. Na začetku 50. let je moral dve leti preživeti v izgnanstvu, kamor je pobegnil pred močnejšim nacionalističnim premierjem Mohamedom Mosadekom, ki se mu je pripisovalo tesne vezi s Sovjetsko zvezo, dejansko pa je bil v takrat tajni akciji ameriške Cie in britanskega MI6 strmoglavljen zaradi nacionalizacije iranske nafte. Na oblast se je vrnil Pahlavijev oče, ki je ohranil nacionalizirano nafto, vendar je s tujimi podjetji dosegel dogovor o delitvi dobička. Visoke cene nafte v 70. letih so mu omogočile hitro modernizacijo države. Toda kljub poskusom gospodarskih reform in vlaganj v podeželje se je prepad med revnimi in bogatimi močno povečeval. Z naftnim cvenkom pa je bilo v državi v očeh konservativnejših krogov na delu tudi nasilno zahodnjaštvo. Tudi to je bil prav tako eden izmed razlogov upora proti šahovi vladavini, ki je leta 1979 na vladarski prestol z novim edinstvenim teokratskim političnim sistemom pripeljala velikega ajatolo Ruholo Homeinija.