Strmoglavljenje Nicolasa Madura predstavlja nov dejavnik tudi za Iran, kjer vnovič potekajo protesti proti težkim gospodarskim razmeram, ko šibak tečaj riala še stopnjuje inflacijske pritiske in dodatno povzroča velike skrbi povprečnemu državljanu. Po junijski vojni z Izraelom in Združenimi državami je politično oslabljena oblast gotovo dobila sporočilo, da se lahko po strmoglavljenju Nicolasa Madura v Venezueli in ob razpadajočem svetovnem redu zgodi ameriški ali izraelski poskus obglavljanja režima tudi v Iranu.
Protesti zdaj trajajo deseti dan. V spopadih demonstrantov in varnostnih sil je doslej umrlo najmanj 30 civilistov in dva policista. Medtem ko demonstranti na varnostne sile mečejo kamenje, te odgovarjajo s solzivcem in gumijastimi ter pravimi naboji. Zaradi strelnih ran naj bi umrla večina žrtev, med katerimi so tudi mladoletni, ki so se znašli v bližini demonstracij. Za zapahi je končalo najmanj 1200 ljudi. Po zagotovilih civilnodružbenih organizacij protesti potekajo v 90 mestih, tudi v vseh večjih mestih v 31 provincah. Na posamezne dneve naj bi bilo na ulicah tudi več kot milijon ljudi, vseeno pa protesti še niso tako obsežni kot v letih 2022 in 2023 po nasilni smrti mladenke Mahse Amini v priporu, kjer se je znašla zaradi nepravilno nošene naglavne rute.
Poskus umirjanja demonstrantov
Ko je v torek tečaj riala padel na rekordno nizko raven (1,7 milijona za en dolar), so protesti vnovič izbruhnili na velikem teheranskem bazarju, simbolno pomembnem zgodovinskem kraju trgovanja, kjer trgovci še danes veljajo za vplivneže. Poskusi oblasti, da s koncesijami prepričajo ljudi h končanju protestov, niso uspeli. V državi, kjer je povprečna plača okoli 170 evrov, so družbeni mir hotele kupiti z mesečno subvencijo za pomoč pri kritju življenjskih stroškov. Vsak državljan bi dobil vrednostne kupone za 6 evrov. Toda ekonomisti dvomijo, da bi se s tem inflacijski stampedo umiril.
Po izbruhu protestov tik pred novim letom so zahteve za izboljšanje gospodarskih razmer ponekod hitro prerasle tudi v pozive k zamenjavi režima in vrnitvi kronskega princa Reze Pahlavija na oblast. Podobno je bilo med prejšnjimi protesti. V tujini živeč Pahlavi je spet podprl demonstrante in jih pozval, naj vztrajajo na ulicah. Odzivi režima pa so tokrat precej drugačni kot pri minulih protestih. Predsednik Masud Pezeškian je sprejel krivdo za slabe gospodarske razmere in izkazal pripravljenost na dialog s protestniki ter jih tako poskušal prepričati, da zapustijo ulice. Ko se to ni zgodilo, je prišla gorjača. Varnostne sile so tudi od vrhovnega verskega voditelja ajatole Alija Hameneja dobile odobritev, da ne prizanesejo razgrajačem. Dejal je namreč, da jim je treba pokazati, kje je njihovo mesto.
Nato je sledilo še jasno opozorilo pravosodnega ministra Golam-Hoseina Mohseni-Ejeija, da oblast snema rokavice. V njem je združil Pezeškianovo ponižnost in Hamenejeve grožnje. Oblasti bodo prisluhnile protestnikom, ki imajo legitimne in upravičene skrbi glede preživetja in blaginje, je obljubil Mohseni-Ejei. Hkrati pa je napovedal, da bodo odločno ukrepali proti tistim, ki poskušajo izkoristiti položaj, spodbujati nemire ter ogrožati varnost države in ljudi. Državni varnostni aparat je sicer vztrajal pri znani argumentaciji, da proteste vodijo tudi od zunaj – iz Izraela in ZDA. Objavili so posnetek aretiranega domačina, v katerem govori, da je agent Mosada in da so ga rekrutirali preko družbenih omrežij.
Nad grožnjo s protigrožnjo
Ameriški predsednik v zadnjih dneh ni skoparil z grožnjami, tudi proti Iranu, rekoč, da bi lahko ZDA ukrepale, če bi se režim krvavo znesel nad protestniki. To je ponovil po strmoglavljenju Madura, ko so grožnje švigale še v smeri morebitne pripojitve Grenlandije in posegov v Kolumbiji ter na Kubi. Iranski svet za nacionalno varnost je o teh grožnjah že razpravljal. Da gre Trumpa jemati resno, nakazuje tudi simbolno sporočilo jastrebovskega republikanskega senatorja Lindseyja Grahama, ki je Trumpu podaril nekoliko predelano kapico Maga. Ta je črna, na njej pa je napis: »Naredite Iran spet velik.«
Iran se je odzval s protigrožnjo, z mogočimi napadi na ameriška oporišča v regiji, kar so storili tudi v lanski junijski vojni. V torek je novoustanovljen državni obrambni svet temperaturo dvignil še malce višje. Zagrozil je s preventivnim napadom, če grožnje njihovi državi ne ponehajo. »V okviru legitimne obrambe se Islamska republika Iran ne omejuje na odziv šele po tem, ko je do ukrepa že prišlo, temveč je odziv mogoč že na konkretne grožnje,« so zapisali.