Italijanska premierka Giorgia Meloni je potrdila, kar se je napovedovalo že nekaj časa – njena država izstopa iz velikega kitajskega projekta o pasu in cesti, v katerem je sodelovala kot edina večja zahodna država in edina članica skupine G7. »Rezultati, ki smo jih pričakovali od pasu in ceste, niso prišli,« je dejala Melonijeva.
Italija je v pobudo vstopila marca 2019 pod vlado Giuseppeja Conteja, in sicer za pet let z avtomatičnim podaljšanjem, če ena ali druga stran sodelovanja ne odpove tri mesece prej. December je bil torej zadnji rok in Melonijeva ga je tudi izkoristila. Že v lanski predvolilni kampanji je bila kritična do italijanskega sodelovanja v projektu, rekoč da prinaša več koristi Pekingu. Njen obrambni minister Giudo Crosetto pa je julija letos dejal, da so rezultati povsem izostali in da »smo na Kitajsko izvozili kopico pomaranč, oni pa so v treh letih potrojili izvoz v Italijo«. Obregnil se je tudi ob to, da evropske države, ki ne sodelujejo v pobudi, vseeno sklepajo bajne posle s Pekingom.
Podatki kažejo, da je italijanski izvoz na Kitajsko leta 2019 znašal 13,4 milijarde evrov, lani pa 16 milijard evrov. Kitajski izvoz v Italijo se je v tem času povečal z 32,8 milijarde evrov na 56 milijard evrov. Neposredne kitajske naložbe v Italijo so v istem obdobju celo znatno upadle s 650 milijonov dolarjev leta 2019 na le 33 milijonov leta 2022, pri čemer pa gre za obdobje globalne pandemije, ko je Kitajska praktično zaprla državo in tudi sama še zdaj čuti gospodarske posledice.
Italija je umik iz projekta sicer izpeljala karseda po tihem, saj si ne želi poslabšanja odnosov s Kitajsko. »Mislim, da bi morali nadgraditi sodelovanje s Kitajsko pri trgovini in gospodarstvu,« je dejala Melonijeva, kar se sicer zdi nekoliko kontradiktorna izjava.
Kitajska odločitve o umiku Rima iz osrednjega projekta zunanje politike predsednika Xi Jinpinga za krepitev ekonomskih, infrastrukturnih in političnih povezav s svetom ni sprejela lahko, a se je vzdržala neposredne kritike. »Kitajska ostro nasprotuje poskusom omalovaževanja ali sabotaže sodelovanja v pasu in cesti ter razpihovanja blokovskih napetosti in delitev,« je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Wang Wenbin, ne da bi izrecno omenjal Italijo. Očitno pa je namigoval tudi na ameriški pritisk na Italijo zaradi sodelovanja v pobudi, ki ga v Rimu sicer zanikajo.
Kitajska je oktobra obeležila deseto obletnico pobude, v okviru katere je investirala in poslovala z več kot 150 državami in mednarodnimi organizacijami. Predsednik Xi Jinping je napovedal, da se bo pobuda preusmerila od velikih infrastrukturnih projektov bolj v digitalne in zeleni prehod.
