Po zmagi desne koalicije na septembrskih volitvah so včeraj v Italiji volili predsednika zgornjega doma parlamenta, razplet pa je bil presenetljiv. Res bo senatu predsedoval predlagani kandidat, soustanovitelj zmagovite stranke Brati Italije Ignazio La Russa, vendar pa zanj zaradi kadrovskih sporov pri sestavi vlade ni glasovala ena od treh velikih strank desne koalicije, Naprej Italija Silvia Berlusconija. Tako La Russa načeloma ne bi smel dobiti večine glasov od 200 senatorjev, pa jih je vseeno zbral 116. Ker je glasovanje tajno, ni jasno, kdo ga je podprl. Berlusconi trdi, da so se njegovi senatorji vzdržali, kar bi lahko pomenilo le, da je kandidata Bratov Italije podprl del opozicije. Največ sumov je padlo na sredinsko stranko Akcija. Njen vodja Carlo Calenda je to odločno zanikal, rekoč da je La Russa »postfašist in neizvoljiv«. (La Russa je soustanovitelj Bratov Italije in zbiratelj fašističnih spominkov, doma je nekoč razkazoval kip Mussolinija.) V levosredinski Demokratski stranki, ki je največja v opoziciji, so bili ogorčeni, njen odhajajoči predsednik Enrico Letta je dejal, da so nekateri senatorji zaradi lastnih interesov »obdarovali (desno) večino, ki je že razdeljena«. Dogajanje v senatu najbrž res ni začetek, kot si ga je predstavljala verjetna premierka, voditeljica Bratov Italije Giorgia Meloni, ki je po volitvah obljubljala enotnost svoje koalicije.

Včeraj so volili tudi predsednika spodnjega doma, poslanske zbornice, vendar kandidat desne Lige, Lorezno Fontana, v treh glasovanjih ni dobil potrebne dvotretjinske večine. Danes se bo glasovanje nadaljevalo, za potrditev pa bo potrebna le še absolutna večina.