V povsem porušenem Bahmutu na ukrajinski vzhodni fronti se je položaj za branitelje mesta očitno poslabšal. V Kijevu pravijo, da položaje branijo samo še na jugu mesta, kjer hudi boji, tudi z več kot sto mrtvimi na dan, potekajo od avgusta. Ruske sile počasi napredujejo in so morda že obkolile mesto, glavno vlogo pa ima paravojaška skupina plačancev Wagner, ki je zdaj v boj poslala najizkušenejše enote. Bahmut, ki je imel pred vojno 80.000 prebivalcev, ne sodi med 50 največjih ukrajinskih mest in tudi nima večjega strateškega pomena, je pa postal simbol bojev na vzhodni fronti, kjer sta ruska in ukrajinska vojska zbrali glavnino svojih sil.
Skrivnostne eksplozije
v Mariupolju
Kakšnih 850 kilometrov severneje, globoko nad ruskim ozemljem, so včeraj opazili brezpilotni letalnik, ki naj bi bil ukrajinski. Strmoglavil je 110 kilometrov od Moskve, blizu postaje za distribucijo zemeljskega plina. Kijev nikoli ne potrdi takšnih operacij na ruskem ozemlju, če pa je bila ukrajinska, se je letalnik najbolj približal Moskvi od vseh v dobrem letu dni vojne. Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal okrepitev nadzora meje, potem ko so iz države poročali o še drugih dejavnostih dronov. Obrambno ministrstvo je obtožilo Ukrajino, da je poskusila z dvema napadoma na jugu Rusije.
Nejasno pa je, kaj povzroča eksplozije v Mariupolju. V zadnjih desetih dneh so jih našteli najmanj 14. Rusko stran bega, kako Ukrajina izvaja napade v okupiranem mestu 80 kilometrov od frontne črte. Zato ugiba, ali ima Kijev morda nove rakete daljšega dosega domače ali zahodne izdelave ali pa saboterje znotraj največjega mesta, kar jih je Rusija zasedla v letu dni invazije.
Kijev ne vidi znakov,
ki jih vidijo ZDA
Na drugi strani je vroče vprašanje domnevna kitajska namera dobave orožja Rusiji. Veliko pozornosti je v ponedeljek pritegnil šef ukrajinskih tajnih služb Kirilo Budanov, ko je za radio Voice of America izjavil: »Trenutno menim, da Kitajska Rusiji ne bo dobavila orožja (…). Ne vidim nobenega dokaza, da bi se državi pogovarjali o tem.« To je zanimiv odziv na izjavo šefa Cie Wiliama Burnsa za televizijo CBS, ki je dejal: »Prepričani smo, da Kitajska razmišlja o dobavi orožja Rusiji.« Burns, ki se sicer redko oglaša, je posvaril Kitajsko, da bi jo takšna pomoč Putinu »drago stala«. Pri tem je mislil na zahodne gospodarske sankcije.
O velikem pomenu, ki bi ga imela morebitna kitajska dobava orožja Rusiji, je vojaški analitik Guillaume Ancel za televizijo France5 dejal: »Kitajska ne bi rada videla, da se uveljavi strategija 50 zavezniških držav, ki podpirajo Ukrajino: da ji dobavijo orožje, s katerim bi lahko nazaj osvojila ozemlje, ki ji ga je zasedel Putin. Ruska vojska pa je v težavah, kar se kaže v zadnjih tednih, ko se govori o njeni veliki ofenzivi, te pa ni. Danes ji namreč primanjkuje predvsem dveh stvari: sofisticiranega streliva, kar so rakete in droni kamikaze, ter kadra (oficirjev in podoficirjev). Samo s tem bi se lahko zoperstavila ofenzivi, ki jo bodo Ukrajinci sprožili v naslednjih tednih.«
Zelenski bi se sestal s Xijem
Režim v Pekingu je glede vojaške pomoči Putinu najbrž zadržan, tudi zato, ker se Kitajska hoče pokazati domači javnosti in svetu, to je predvsem nezahodnim državam, kot odgovorna sila, ki ne priliva olja na ogenj. Zato je tudi predstavila mirovno pobudo v 12 točkah. V nasprotju z ZDA, ki so ocenile, da načrt koristi samo Pekingu in Moskvi, se je Kijev odzval bolj naklonjeno. Predsednik Volodimir Zelenski je načrt previdno pozdravil, četudi je zavrnil pogovore s Putinom. Je pa sporočil, da bi se sestal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Ta je doslej zavračal stike z Zelenskim, drugače kot denimo z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom, ki ga zdaj gosti v Pekingu.
Kitajska sicer ni priznala Putinove aneksije Krima in še štirih ukrajinskih regij. Nanjo bi Zahod lahko računal tudi pri nasprotovanju uporabi jedrskega orožja in napadom na jedrske elektrarne, lahko pa bi reševala tudi težave pri izvozu ukrajinskega in ruskega žita, kar bi znali ceniti zlasti v Afriki, to pa bi bilo za Peking zelo pomembno.
