Nova era arktičnega transporta: Rusija gradi ledolomilce in terminale

Rusija namerava v prihodnjih petih letih znatno okrepiti infrastrukturo vzdolž Severne morske poti, je dejal minister za Daljni vzhod in arktično regijo Aleksej Čekunkov. Načrti vključujejo izgradnjo terminalov in jedrskih ledolomilcev, ki naj bi omogočili prevoz večjih količin tovora. Do leta 2030 želijo po tej poti transportirati okoli 150 milijonov ton tovora. Lani so po tem morskem koridorju transportirali 37,9 milijona ton tovora.

Severna morska pot se razteza vzdolž severne obale Evrope in Azije, čez Arktični ocean in Barentsovo, Karsko, Laptevsko, Vzhodnosibirsko, Čukotsko in Beringovo morje. Od Karskih vrat do Beringovega preliva ta 5600 kilometrov dolg prometni koridor povezuje morska pristanišča na severu Rusije s plovnimi rekami v Sibiriji v edinstven transportni sistem.

Načrt za prihodnjih pet let predvideva izgradnjo štirih dodatnih ledolomilcev na jedrski pogon, šestih pomorskih terminalov in 42 reševalnih plovil, je v ponedeljek napovedal minister Čekunkov. Rosatom ima trenutno v floti osem ledolomilcev na jedrski pogon.

Bistveno krajša pot do Tihega oceana

Rusi so v sklopu načrta zagnali terminal za utekočinjeni zemeljski plin (UZP/LNG) v Sabeti na polotoku Jamal, v Murmansku pa so dokončali gradnjo pomorskega kompleksa za prevoz UZP.

Rusija potrebuje tudi desetine novih, sodobnih ladij za prevoz plina, ladij za prevoz tovora ter tankerjev in drugih plovil razreda arc7. Slednje lahko plujejo skozi led debeline do približno dveh metrov brez pomoči ledolomilcev.

Glede pomena Severne morske poti navedimo še, da se dolžina plovbe iz nizozemskega Rotterdama do japonske Jokohame prek Severne morske poti v primerjavi s plovbo skozi Sueški prekop skrajša za 30 do 50 odstotkov. To pomeni od 10 do 20 dni.