Ukrajinske oblasti opozarjajo, da ruske sile sedaj skušajo obkoliti mesta Severodoneck, Lisičansk, Popasna in Bahmut. Prav s padcem Bahmuta pa bi Rusija dobila nadzor nad ključnim križiščem, ki trenutno služi kot improvizirano poveljniško središče za večino ukrajinskih vojnih prizadevanj.

V svojem vsakodnevnem televizijskem nagovoru je Volodimir Zelenski v ponedeljek zvečer opozoril, da so razmere še posebej kritične v Donbasu, kjer je ruske sile obtožil, da skušajo »odstraniti vse, kar je živo«. V prvih treh mesecih invazije pa naj bi po njegovih besedah Rusija izvedla skoraj 1500 raketnih in več kot 3000 letalskih napadov.

Ruska okupacijska oblast v Hersonu je zaprosila Rusijo za vzpostavitev vojaške baze v regiji, da bi s tem zagotovili varnost njenih prebivalcev. Pri tem je namestnik vodje uprave Kiril Stremusov zatrdil, da je ruska vojska ključna za obrambo Hersona pred nenehnimi napadi ukrajinskih nacionalistov.

Ruska okupacijska oblast je sicer večkrat izrazila pripravljenost pridružitvi Rusiji. Vendar je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov že dejal, da morajo o tem vprašanju odločiti prebivalci na referendumu, tako kot v primeru Krima.

Zelenski: Počasna vojaška pomoč povzroča nepotrebne smrti

Na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu je Zelenski opozoril elito, da počasna vojaška pomoč povzroča nepotrebne smrti,  saj Ukrajinci »drago plačujejo za svobodo in neodvisnost«. Hkrati je Zahodu sporočil, da bi bilo več deset tisoč življenj rešenih, če bi Kijev že februarja prejel vso potrebno orožje.

V ponedeljek je tako 44 držav na virtualnem srečanju kontaktne skupine za obrambo Ukrajine razpravljalo o vojaški pomoči Ukrajini. 20 držav se je zavezalo, da bo Kijevu zagotovilo dodatno orožje, preostale pa bodo usposabljale ukrajinsko vojsko, je sporočil ameriški obrambni minister Lloyd Austin.

Na srečanju se je Danska zavezala, da bo Ukrajini poslala protiladijski raketni sistem Harpoon, ki bi lahko Ukrajini omogočil, da se zoperstavi blokadi pristanišča Odesa, ki je sicer ključnega pomena za izvoz pšenice. Rakete bi lahko dosegle celo Krim, ki ga Moskva zaseda od leta 2014.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je v ponedeljek napovedal, da bo zaradi »diktatorskega stališča« Zahoda Rusija pospešila razvoj gospodarskih vezi v evrazijski regiji, in kot pomembna partnerja poleg Kitajske navedel Indijo in Iran. Odločitev je zagovarjal s tem, da si Moskva želi biti odvisna le od sebe in tistih držav, ki so dokazale svojo zanesljivost, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

EU prižgala zeleno luč dodatni vojaški pomoči Ukrajini v višini 500 milijonov evrov

EU je danes odobrila četrti sveženj vojaške pomoči Ukrajini v višini 500 milijonov evrov. Svet EU je sprejel dva ukrepa pomoči Ukrajini, ki bosta omogočila EU nadaljnjo podporo zmogljivosti in odpornosti ukrajinskih oboroženih sil pri obrambi države in zaščiti civilnega prebivalstva pred rusko agresijo, so sporočili v Bruslju.

EU je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja v okviru evropskega mirovnega instrumenta sprejela tri svežnje vojaške pomoči Ukrajini v skupni vrednosti 1,5 milijarde evrov, z dodatnih 500 milijonov evrov pa bo skupni znesek pomoči v orožju in opremi dosegel dve milijardi evrov, so sporočili iz Sveta.

Obseg opreme, ki bo zagotovljena v novem, četrtem svežnju, je v skladu s trenutnimi prioritetami, ki jih je predstavila ukrajinska vlada, so še pojasnili. Sprejeti ukrepi pomoči obsegajo 490 milijonov evrov za vojaško opremo in deset milijonov evrov, namenjenih za zagotavljanje opreme in zalog, kot so osebna zaščitna oprema, kompleti za prvo pomoč, in za gorivo.

»Zgodovina jutrišnjega dne se piše danes, na bojiščih Ukrajine. S temi 500 milijoni evrov je EU namenila skupno dve milijardi evrov za podporo dobavam vojaške opreme držav članic ukrajinskim oboroženim silam. Ta podpora je le del evropskih prizadevanj za pomoč Ukrajini pri obrambi,« je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki je v začetku maja napovedal četrti sveženj pomoči ukrajinski vojski.

Von der Leynova za obnovo Ukrajine z ruskim premoženjem

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v današnjem govoru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu predlagala, da bi rusko premoženje uporabili za financiranje povojne obnove Ukrajine. Dejanja Rusije pod predsednikom Vladimirjem Putinom je primerjala z ravnanjem nekdanje Sovjetske zveze, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je poudarila, je treba v pomoč in podporo Ukrajini, ki je žrtev ruske agresije, preučiti prav vse razpoložljive možnosti oziroma »obrniti vsak kamen«. In med temi možnostmi je tudi uporaba premoženja, ki je bilo zamrznjeno v okviru sankcij EU proti posameznikom in pravnim osebam v Rusiji. »«Tu ne gre le za odpravo škode Putinovega destruktivnega besa. Gre tudi za gradnjo prihodnosti, ki so si jo Ukrajinci sami izbrali,« je še dejala in poudarila, da »Ukrajina pripada evropska družini«.

Ruska vojska po njenih besedah na območjih v Ukrajini, ki so pod njenim nadzorom, zasega zaloge žit in kmetijske stroje ter obstreljuje skladišča hrane, kar »pri nekaterih vzbuja spomine na temno preteklost, na čase sovjetskih zasegov pridelkov in uničujoče lakote v 1930-ih«. Takrat je lakota v Ukrajini terjala na milijone življenj.

Rusko blokado ukrajinskih pristanišč in s tem izvoza na milijone ton žit, namenjenih predvsem v Severno Afriko in Azijo, je predsednica komisije označila kot »sramotna dejanja«, zaradi katerih svetovne cene hrane rastejo v nebo. Rusiji je tudi očitala, da namenoma kopiči zaloge hrane in s tem dviguje svetovne cene hrane kot sredstvo izsiljevanja. »To je izkoriščanje lakote in žita za izvajanje moči,« je dejala in pozvala k enotnemu mednarodnemu odzivu ter globalnemu sodelovanju kot najboljšemu »protistrupu« za tovrstno rusko izsiljevanje.