Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek zvečer prišel na dan s še eno zahtevo, s katero pogojuje premirje, in sicer da Ukrajina pride pod prehodno upravo Združenih narodov, zatem pa bi izvedli »demokratične« predsedniške volitve in nato bi se Rusija z novimi ukrajinskimi oblastmi začela pogajati o miru. Volodimir Zelenski zanj ni legitimni predsednik in njegov podpis pod mirovni sporazum ne bi bil veljaven, ker Ukrajina lani ni imela predvidenih rednih predsedniških volitev. A ravno Putin, ki se že 25 let oklepa oblasti, je nedemokratično izvoljen, Zelenski pa demokratično, pri čemer po ukrajinskih zakonih volitve ne morejo potekati med vojno oziroma med izrednim stanjem.
Putin je še dejal, da ruska vojska napreduje počasi, a bo »dosegla cilje, ki si jih je zastavila na začetku te operacije«. Očitno prihaja na dan z vedno novimi zahtevami in tako odlaša s premirjem, ker ima ruska vojska pobudo na bojišču. V petek je še dodatno zapletel sedanja prizadevanja za premirje, saj je predlagal, da bi na mirovnih pogajanjih sodelovale tudi Kitajska, Indija, Brazilija, Južna Afrika in Severna Koreja (ki naj bi v zadnjem letu dni Rusiji poslala 14.000 vojakov in dva milijona topovskih granat).
Malo odgovorov v Parizu
Govornik Kremlja Dmitrij Peskov trdi, da so evropske države tiste, ki nočejo miru, ker so na četrtkovem vrhu »koalicije voljnih«, na katerem je sodelovalo 30 držav, zavrnile omilitev sankcij proti Rusiji. Na omenjenem vrhu v Parizu je bila glavna tema napotitev evropskih vojakov v Ukrajino v primeru premirja. A veliko držav udeleženk vrha, tudi Slovenija in Italija, noče sodelovati pri tem britansko-francoskem projektu in so pripravljene poslati vojake v Ukrajino le pod okriljem ZN.
Zelenski je glede te britansko-francoske pobude – ki ji nasprotujejo v Kremlju, ne pa v Beli hiši – skeptičen: »Veliko vprašanj in za zdaj malo odgovorov.« Pravzaprav še nič konkretnega ni bilo storjenega za njeno uresničitev, razen dogovora, da bo v naslednjih dneh Ukrajino obiskala britansko-francoska vojaška misija, ki bo med drugim ugotovila, koliko evropskih vojakov mora priti.
»Ti vojaki naj bi Ukrajini zagotovili občutek varnosti. Če bi Rusija
po premirju zagrešila novo agresijo, bi to storila v državi, ki jo podpira Evropa,« je v pogovorni oddaji na France5 dejal analitik Pierre Haroche. Ne gre torej za mirovne sile, ki bi ločile sprti strani, ampak za vojake, ki bi odvračali Rusijo od napada. V Kremlju pa grozijo z napadi na takšno evropsko vojsko.
Evropa se ne sme več umikati
V isti oddaji France5 je Dominique Moisi, še en ugledni francoski analitik, opozoril, da bi Rusija lahko napadla eno od baltskih držav ali Poljsko, pred čimer je v sredo zelo odločno posvaril Moskvo generalni sekretar Nata Mark Rutte. Takole pravi Moisi: »Odkar je Trump od 20. januarja v Beli hiši, Rusija meni, da je nič več ne more ustaviti, ker zaničuje in podcenjuje Evropo.« Haroche je na to dejal: »Treba je vzpostaviti našo (evropsko) kredibilnost. Putin je v ZDA videl glavno oviro, ki zdaj ne obstaja več, Evropejce pa ima za strahopetce, ki se vedno samo umikajo. Evropa mora torej dati jasno vedeti, da se to ne bo več dogajalo. Prav na tak način, da se nekdo umika in popušča, kot so se Britanci in Francozi leta 1938, nastane vojna.« Ravno okrepitev Ukrajine z evropskimi vojaki po premirju naj bi Putina odvrnila od ponovne agresije. Bolj ko bo Evropa po premirju pomagala Ukrajini, manjša je možnost, da jo bo Rusija spet napadla. Če hočeš preprečiti vojno, se moraš nanjo pripraviti. A ravno ta logika, je resignirano pripomnil Moisi, pogosto vodi v vojno.
