Rusija je danes po domnevnem napadu ukrajinskih dronov na rezidenco predsednika Vladimirja Putina predstavila domnevne dokaze tega napada. Prikazali so ostanke domnevno ukrajinskega drona, ob čemer je vodja ruskih protiletalskih sil Aleksander Romanenkov razlagal, da je šlo za skrbno načrtovan večfazni napad.

Po njegovih zagotovilih so ukrajinske sile drone, s katerimi so napadle Putinovo rezidenco v Novgorodu, izstrelile iz regij Černihiv in Sumi v Ukrajini. Napad z več deset droni je po njegovih zagotovilih potekal iz več smeri proti rezidenci ruskega predsednika – brezpilotniki so leteli prek regij Brjansk, Smolensk, Tver in Novgorod. Kot je še povedal Romanenkov, je bilo 50 od 91 dronov prestreženih nad regijama Brjansk in Smolensk (obe sta oddaljeni več sto kilometrov od Putinove rezidence). Preostalih 41 dronov pa naj bi sestrelili nad regijo Novgorod.

Zemljevid domnevnega napada ukrajinskih dronov na Putinovo rezidenco

Zemljevid s smermi domnevnega napada ukrajinskih dronov na Putinovo rezidenco. Foto: rusko obrambno ministrstvo

Napad se sicer po zagotovilih ukrajinske strani nikoli ni zgodil. Rusija naj bi se s sklicevanjem na domnevni napad poskušala zgolj izogniti potrebnim kompromisom za sklenitev premirja, razlagajo v Kijevu. Nerešeni ostajajo še ozemeljska vprašanja z morebitno vzpostavitvijo proste gospodarske cone v Donbasu in prihodnji status največje evropske jedrske elektrarne Zaporožje, ki jo trenutno okupirajo ruske sile.

Do 15.000 evropskih vojakov za nadzorovanje premirja v Ukrajini?

Nemški mediji danes poročajo, da je več evropskih držav pripravljenih sodelovati pri nadzoru morebitnega premirja med Rusijo in Ukrajino. Takšna varnostna jamstva za Ukrajino naj bi bila že pripravljena, o njih bo ponovno tekla beseda prihodnji teden na srečanju ukrajinskih zaveznic iz koalicije voljnih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Parizu. Francija in Velika Britanija, osrednji gonilni sili koalicije voljnih, naj bi bili pripravljeni dati trdne varnostne garancije Ukrajini. Po ocenah diplomatov naj bi v prvih šestih mesecih za operacijo evropskih kopenskih sil v Ukrajini potrebovali od 10.000 do 15.000 vojakov.

Kaja Kallas: Gre za spodkopavanje napredka

Kljub danes predstavljenim ruskim razlagam ukrajinskega napada še vedno veliko reči govori proti napadu več deset dronov na rezidenco. Po podatkih Inštituta za vojne študije namreč v času domnevnega napada ni bilo zaznati dejavnosti protiletalskega obrambnega sistema. Prav tako je ruski opozicijski medij Sota poročal, da prebivalci novgorodskega mesta Valdaj niso slišali protiletalskih ukrepov.

The remains of a drone, which, according to the Russian Defence Ministry, was downed during the repelling of an alleged Ukrainian attack on the Russian presidential residence in the Novgorod Region, in an unknown location in Russia, in this still image from a video released December 31, 2025. Russian Defence Ministry/Handout via REUTERS ATTENTION EDITORS - THIS IMAGE WAS PROVIDED BY A THIRD PARTY. NO RESALES. NO ARCHIVES. MANDATORY CREDIT. WATERMARK FROM SOURCE.

Domnevni ostanek enega od ukrajinskih dronov, s katerimi naj bi napadli Putinovo rezidenco. Foto: rusko obrambno ministrstvo

Medtem ko se je po ruskih trditvah o izvedenem dronskem napadu na Putinovo rezidenco ameriški predsednik Donald Trump zaradi tega hitro razhudil, je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas danes zavzela drugačno stališče. Na omrežju X je sledila ukrajinskim zagotovilom in zapisala: »Trditev Rusije, da je Ukrajina nedavno napadla pomembne vladne lokacije v Rusiji, je namerni manever za odvračanje pozornosti. Moskva želi s tem spodkopati dejanski napredek Ukrajine in njenih zahodnih partnerjev na poti k miru.« Po njeni oceni ne bi smel nihče sprejeti neutemeljenih trditev agresorja.

Veleposlanik previdnejši od predsednika

Vendar je to pred dnevi storil prav ameriški predsednik Trump po telefonskem pogovoru s Putinom. »Ne maram tega. To ni dobro. Danes sem o tem (domnevnem napadu, op. p.) izvedel od predsednika Putina. Zelo sem se razjezil. To je občutljivo obdobje. To ni pravi čas. Ena stvar je biti napadalen, ker so oni napadalni. Druga stvar pa je napadati njegovo hišo. To ni pravi čas za kaj takega,« je še v ponedeljek ocenjeval Trump.

Da so Ukrajinci z droni dejansko napadli Putinovo rezidenco, vsaj uradno v ameriški administraciji sedaj ne trdijo. Ameriški veleposlanik pri Natu Matthew Whitaker je v primerjavi s predsednikom Trumpom previdnejši. »Ni jasno, ali se je to res zgodilo,« je dejal Whitaker v pogovoru za Fox News in dodal, da obveščevalne službe preučujejo dogajanje. Obstaja tudi možnost, da so droni na druge cilje poleteli čez območja, kjer prebiva Putin.

Priporočamo