Azerbajdžanska tiskovna hiša Minval trdi, da je prejela anonimno pismo s pričevanji, zvočnimi posnetki in tehničnimi podrobnostmi v zvezi z incidentom decembra lani. Med drugim naj bi pismo vsebovalo pisno izjavo, domnevno podpisano s strani poveljnika Dmitrija Sergejeviča Paladčjuka, ruskega častnika zračne obrambe, ki naj bi deloval po neposrednih ukazih ruskega ministrstva za obrambo, ko je odobril raketni napad, poroča Euronews. Teh trditev sicer ni mogoče neodvisno preveriti.
Prva raketa zgrešila
Po poročilu so bile koordinate, smer in hitrost cilja natančno zabeležene s pomočjo radarja. Prva raketa naj bi cilj zgrešila, druga pa je eksplodirala dovolj blizu, da so šrapneli poškodovali letalo. Trije zvočni posnetki naj bi potrjevali izdane ukaze in zadetek. Objavljen je bil tudi domnevni zvočni posnetek, na katerem vojaški glas v ruščini ukazuje izstrelitev, sledi zvok eksplozije in komentar "zgrešen cilj", nato še en ukaz za izstrelitev.
Umrlo 38 ljudi
Po podatkih, ki jih je pridobil Euronews, je bila raketa zemlja–zrak izstreljena med operacijami proti domnevnim ukrajinskim dronom nad Groznim. Raketa naj bi eksplodirala ob letalu št. 8243 letalske družbe Azerbaijan Airlines in poškodovala potnike ter posadko. Letalu so zavrnili zasilni pristanek na ruskih letališčih, zato so ga preusmerili proti Kazahstanu, kjer je strmoglavilo med poskusom pristanka pri Aktauu. V nesreči je umrlo 38 ljudi, 29 jih je bilo ranjenih.
Putin krivde sprva ni priznal
Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je tri dni po tragediji izjavil, da je letalo sestrelila Rusija, čeprav ni trdil, da je bilo to storjeno namenoma. Od Moskve je zahteval opravičilo, priznanje odgovornosti, kaznovanje odgovornih ter izplačilo odškodnin. Vladimir Putin se je dan prej opravičil in dogodek označil kot "tragični incident", vendar odgovornosti Rusije ni priznal.
Kremelj sicer trdi, da so sistemi zračne obrambe delovali v regiji Grozni zaradi ukrajinskih napadov z brezpilotnimi letali. Tam so bile nameščene enote s sistemi protizračne obrambe, vključno z raketnim sistemom Pancir-S1.
