Mesec dni po doseženem premirju v Gazi to ostaja izjemno krhko, oskrba Palestincev s humanitarno pomočjo je še naprej nezadostna, nadaljevanje političnega procesa pa zelo negotovo. Zapleta se namreč pri sprejemanju nove resolucije varnostnega sveta, ki so jo predlagali Američani, saj svojo resolucijo o Gazi sedaj predlaga še Rusija. Življenje v Gazi še naprej ostaja eno veliko životarjenje, orožje pa kljub uvodnemu optimizmu po sklenjenem premirju še ni povsem utihnilo. Pri Hamasovih oblasteh v Gazi so od začetka premirja našteli več kot 280 izraelskih kršitev premierja, v katerih je bilo ubitih več kot 240 Palestincev. Precej manj kršitev premirja s strani Hamasa so zabeležili pri izraelski vojski – 24, večkrat so kot kršitev premirja navajali, da naj bi terorist prečkal ali se približeval »rumeni črti« – neformalni meji izraelskega nadzora v Gazi. Vseeno se prva faza mirovnega načrta Donalda Trumpa počasi bliža h koncu. Hamas mora namreč predati posmrtne ostanke le še treh izraelskih talcev, ki jih še iščejo pod ruševinami.
Pomisleki v varnostnem svetu
Predvsem območja okoli nove izraelske meje v Gazi (Izrael nadzoruje še med 53 in 58 odstotki ozemlja Gaze) ostajajo velika točka trenj. Ena izmed prvih velikih preizkušenj premirja je okoli 150 do 200 Hamasovih borcev, ki so ujeti v podzemnih tunelih na območju Rafe, torej ozemlju, ki ga po umiku še naprej nadzoruje Izrael. V minulih dneh se je iskala rešitev, kako bi te borce, ki se niso pripravljeni odreči uporu, vendarle prepričali o oddaji orožja. Ena izmed možnosti, ki so se pojavile, je bila, da se jim brez orožja dovoli odhod v osrednji del Gaze, ki ga nadzoruje Hamas. Spet druga, ki naj bi jo zagovarjale tudi ZDA, pa je, da se jih pošlje v izgnanstvo. Vsaj za zdaj se še ni uradno pojavila država, ki bi jih bila pripravljena sprejeti.
Hamas še naprej zagotavlja, da je pripravljen prenesti oblast na novo palestinsko tehnokratsko vlado. Toda v vmesnem času spet izvaja oblast v Gazi tako na varnostni ravni kot tudi na ekonomski. Poleg prevzemanja policijskih pristojnosti Hamas deluje tudi kot de facto vlada z zaračunavanjem uvoznih dajatev tamkajšnjim trgovcem in regulacijami cen na trgu. V palestinski upravi predsednika Mahmuda Abasa, ki se še vedno trudi dobiti besedo v novi tehnokratski vladi, prav tako ocenjujejo, da Hamas spet prevzema oblast v Gazi.
Poraja se skrb, da bo delitev Gaze na zdajšnji »rumeni črti« postala trajna, če bo Trumpov mirovni načrt propadel. Ameriška administracija zanj sicer še naprej išče podporo v varnostnem svetu Združenih narodov. Toda s svojim prvim osnutkom resolucije, s katero želi tudi avtorizacijo uporabe sile za stabilizacijske sile, je naletela na precejšen odpor. Tako Rusija kot Kitajska naj bi bili s predlagano resolucijo precej nezadovoljni, pomisleke pa je predstavilo tudi več drugih članic, med njimi tudi Slovenija.
Kot so nam pojasnili na slovenskem zunanjem ministrstvu (MZEZ), Slovenija meni, da je treba zagotoviti močno vlogo varnostnega sveta OZN pri implementaciji tako imenovanega celovitega načrta za končanje konflikta v Gazi. S tega vidika Slovenija pozdravlja osnutek resolucije, so navedli in dodali, da pogajanja o besedilu resolucije še vedno potekajo. »Slovenija v njih nastopa konstruktivno in si s posameznimi predlogi prizadeva doseči dodatne izboljšave besedila. Menimo, da bi močna resolucija, ki bi na koncu uživala podporo vseh članic varnostnega sveta, pomembno prispevala k široki mednarodni podpori celovitemu načrtu in njegovi izvedbi,« so ocenili na MZEZ.
Tekmica dopolnjeni resoluciji
Trumpova administracija, ki je napovedovala hitro podporo stabilizacijskim silam, je bila zato prisiljena dopolniti resolucijo. V drugo verzijo resolucije so dodali poziv za ohranitev premirja. Dopisali so, da bo Trumpov Svet za mir le začasni upravni organ. Prav tako se sedaj v osnutku resolucije omenja možnost palestinske državnosti, čeprav zelo ohlapno. Dopušča se namreč, da bi po reformah palestinske uprave in napredovanju pri obnovi Gaze »morda bili izpolnjeni pogoji za verodostojno pot k palestinski samoodločbi in državi«. Tudi te spremembe očitno niso bile zadostne za Rusijo in tudi nekatere druge članice varnostnega sveta.
Nov problem se je za ameriško administracijo pojavil v četrtek, ko je svoj osnutek resolucije o Gazi v proceduro vložila še Rusija. Uradna Moskva pojasnjuje, da želi s svojim besedilom doseči uravnotežen, sprejemljiv in enoten pristop za dosego trajnega prenehanja sovražnosti. Njihovo besedilo je precej splošno in bolj zadržano od ameriškega. Glede napotitve mednarodne misije stopajo korak nazaj od ameriških predlaganih stabilizacijskih sil. Želijo namreč, da se generalni sekretar ZN opredeli do različnih možnosti za mednarodne stabilizacijske sile za Gazo. Razlika v primerjavi z ameriško resolucijo je tudi pri postkonfliktnem upravljanju Gaze. Glede tega v resoluciji zaman iščemo Trumpov Svet za mir, ki naj bi bedel nad prehodno tehnokratsko palestinsko administracijo.
