Za to, da se vojna v Iranu še ne bo tako hitro končala, obstaja več znakov. V ameriški administraciji se pripravljajo na napotitve več tisoč vojakov v Perzijski zaliv, s katerimi bi okrepila vojaško prisotnost. Prav tako bo ameriška administracija kongres zaprosila za kar 200 milijard dolarjev za vojno v Iranu. Kot pojasnjuje predsednik Donald Trump, so sredstva potrebna za popolnitev zalog streliva, ki so jih v doslej skoraj 8000 napadih na iranske cilje izčrpali v ameriški vojski, ter za zagotavljanje pomoči drugim državam.
Da se kazalniki vojne nagibajo k njenemu nadaljevanju, nakazuje tudi odločitev uradnega Washingtona za presenetljiv delni umik naftnih sankcij proti Iranu. Te so ukinili za konkretno 140 milijonov sodčkov nafte na tankerjih, ki so že zapustili Iran. Na tak način naj bi zmanjšali cenovne pritiske na naftnem trgu in omogočili nadaljevanje vojne.
»To je približno za deset do štirinajst dni zalog, ki so jih Iranci spravljali na trg in ki bi v celoti končale na Kitajskem. V bistvu bomo iranske sodčke uporabili proti Irancem, da bomo v prihodnjih desetih do štirinajstih dneh, medtem ko nadaljujemo to kampanjo, ohranili cene na nizki ravni,« je o delni sprostitvi sankcij na iransko nafto napovedoval ameriški finančni minister Scott Bessent. Podoben ukrep je administracija sprejela tudi za rusko nafto na tankerjih, s čimer se je sprostilo 130 milijonov sodčkov nafte. A to očitno ne bo dovolj za zajezitev energetske krize, ki se obeta vsaj na kratki rok. Direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol je namreč opozoril, da bi lahko obnovitev dobave nafte in plina iz Zaliva trajala tudi do šest mesecev. Po njegovi oceni svet čaka morda najhujša energetska kriza v zgodovini.
Kako bodo uporabili okrepitve?
Kaj bodo ZDA storile z okrepitvami vojakov v regiji, še ni znano. Njihov prihod pa je dodaten kazalnik, da se obeta eskalacija, čeprav tako iz ZDA kot tudi od izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja prihajajo namigi, da bi se vojna lahko končala hitro. Dodatni ameriški vojaki v regiji bi lahko služili kot spremstvo tankerjem skozi Hormuško ožino. Druga možnost pa je, da bi jih skupaj z 2500 marinci, ki so napoteni na območje, uporabili za omejeno kopensko posredovanje v Iranu.
Omenja se tako možnost posebne operacije za odvoz visoko obogatenega urana iz države kot morebitna zasedba otoka Harg, najpomembnejšega naftnega terminala Irana, kjer je ameriška vojska pred dnevi raketirala vojaške položaje. Po poročanju ameriškega spletnega portala Axios bi Iran poskušali prisiliti, da odpre Hormuško ožino. Zaradi načelne pripravljenosti šestih držav, da bi sodelovale pri vzpostavljanju pogojev svobodne plovbe v morskih ožinah, se je sicer cena nafte ponovno nekoliko spustila.
»To je zelo nestabilen svet. Želimo imeti ogromne količine streliva, tako kot jih imamo trenutno – imamo veliko streliva, vendar se je zaloga zmanjšala, ker smo veliko streliva dali Ukrajini,« je medtem nujnost dodatnega denarja za vojsko pojasnjeval Trump. Po ocenah ameriškega mislišča Center za strateške in mednarodne študije (CSIS) je sicer napad na Iran zgolj v prvem tednu stal ameriški proračun 12 milijard dolarjev. Vsak dan vojne naj bi v povprečju stal milijardo dolarjev. Po ocenah ameriških nevladnikov naj bi vojna državo stala že 26 milijard dolarjev. Z načrtovanim dodanim denarjem bi v Pentagonu tako dobili kar zajetno okrepitev svojega že tako velikega proračuna, ki znaša več kot 800 milijard dolarjev na leto. Po ocenah obrambnega ministra Peta Hegsetha bo svež denar za vojsko »nujno potreben za ubijanje slabih fantov«.
