Državni sekretar ZDA Marco Rubio se na turneji po Južni Ameriki mudi na misiji zbiranja podpore držav, da bodo sprejele izgnane migrante, ki so njihovi državljani. Prav tako poskuša države prepričati, da sprejmejo tretje državljane. Eden izmed »kooperativnih« državnikov je bil predsednik El Salvadorja Nayib Bukele. Ta je poleg pristanka na sprejem deportiranih migrantov pristal tudi na to, da državne zapore odpre za vse hude kriminalce ali migrante, ki bi se jih ZDA hotele znebiti. Ponuja torej »outsourcing« ameriškemu zapornemu sistemu.
»V zameno za pristojbino smo pripravljeni v naš mega zapor (CECOT) sprejeti samo obsojene kriminalce (vključno z obsojenimi državljani ZDA). Taksa bi bila za ZDA razmeroma nizka, za nas pa precejšnja, saj bi naš celoten zaporniški sistem postal vzdržen,« je win-win situacijo za ZDA in El Salvador opisal Bukele.
Ali bodo ZDA sprejele to ponudbo, še ni znano. Zunanji minister Rubio je bil nad ponudbo vendarle precej navdušen: »Še nobena država ni ponudila takšnega prijateljstva.« V State Departmentu sicer razmere v salvadorskih zaporih, kjer je prišlo tudi že do uporov in obračunavanj med tolpami zapornikov, opisujejo za krute in nevarne. Trump je sicer že napovedal, da bo migrante zaprl tudi v ameriškem oporišču Guantanamo, zaradi česar je bil deležen številnih ostrih kritik nevladnih organizacij in Združenih narodov.
Salvadorski predsednik je bil lani poleti izvoljen za drugi predsedniški mandat. Njegov oster spopad s kriminalom v prvem mandatu, ko je v svoji državi začel izvajati stroge varnostne ukrepe in za zajezitev umorov aretiral več kot 80.000 ljudi, naj bi bil eden od poglavitnih razlogov njegove ponovne izvolitev. Po teh ukrepih je delež umorov v državi močno upadel. Še sredi prejšnjega desetletja so 6-milijonski državi beležili več kot sto umorov na sto tisoč prebivalcev. S tem so se na svetovni ravni uvrščali na prvo mesto po najštevilčnejših umorih na delež prebivalstva. Po Bukelovih ukrepih – civilnodružbene organizacije aretacije opisujejo za arbitrarne in opozarjajo na številne kršitve človekovih pravic – je število najgrozovitejših kaznivih dejanj padlo na 2,4 umora na 100.000 prebivalcev.
