Španska vlada premierja Pedra Sancheza se je odločila, da bo pravico do splava vpisala v ustavo. Čeprav je splav v prvih 14 tednih nosečnosti v Španiji v vseh okoliščinah zakonit že od leta 2010, hoče po poskusih preprečevanja splava vladajoče desnice v prestolnici Madrid vlada to pravico utrditi z vpisom v ustavo.
Razlog, da se je Sanchezova vlada odločila za poskus spreminjanja ustave, tiči v hudem sporu v madridskem mestnem svetu, kjer politični parket obvladujeta konservativna Ljudska stranka (PP) in skrajno desni Vox. Stranke z različnih polov, tudi Sanchezovi levi Socialisti, so se močno sporekle ob sprejemanju zakona, ki zdravstvenim centrom v glavnem mestu nalaga, da morajo ženske pred posegom opozoriti na domnevni postsplavni sindrom.
Uzakonili nekaj, kar ne obstaja
Zakon je predlagala stranka Vox in v njem zapisala, da morajo zdravstveni centri zagotoviti ustrezna ustna opozorila pred tem sindromom, hkrati pa opozorila izobesiti v javnih prostorih na vidnih mestih ter jih objaviti na spletu. Medtem ko so na desnici menili, da bodo ženske s tem pred svojo odločitvijo bolje informirane, so na levici opozarjali, da postsplavni sindrom v znanstveni literaturi ni priznan kot ustrezna diagnoza. Prav tako so še menili, da bodo zdravstvene in socialne ustanove, kjer bi bilo treba izobesiti informacije o sindromu, postale prostor ideološkega pritiska.
Dejansko omenjeni postsplavni sindrom po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ne obstaja kot diagnoza. Medicinska stroka sicer ugotavlja, da lahko pri ženskah po splavu pride do negativnih čustev, kot so dvomi, žalost in krivda. A ti občutki ne povzročijo travme. Mestni svetniki skrajne desnice v Madridu so ocenili drugače. Ministrica za zdravstvo Monica García, ki pripada opozicijski stranki Mas Madrid, je dejala, da je odločitev madridskega mestnega sveta uperjena proti zmožnosti odločanja žensk o lastnem telesu. »Edini sindrom, ki trenutno obstaja, je premik Ljudske stranke na desno in njen usmerjen boj proti pravicam žensk,« je menila Monica García.
Pogosto spreminjanje ureditve
Vprašanje splava je sicer v močno konservativni Španiji predmet skorajda nenehnih polemik. Ureditev splava se je večkrat spremenila, smer sprememb pa je bila odvisna od tega, katera politična stranka je bila na oblasti. Socialistična vlada Felipeja Gonzalesa je leta 1985 dekriminalizirala splav, ki je bil dotlej dovoljen le v izrednih primerih, ko je bila ženska posiljena, kadar je bil plod pred 22. tednom nosečnosti močno poškodovan ali pa je nadaljevanje nosečnosti predstavljalo grožnjo za nadaljnje življenje matere.
Naslednji preskok se je zgodil leta 2010, ko je vlada socialista Joséja Luisa Rodrígueza Zapatere odločila, da v zakonodajo vpiše omogočanje splava do 14. tedna nosečnosti, do 22. tedna pa, če je zaradi nadaljevanja nosečnosti ogroženo zdravje nosečnice ali pa je plod močno poškodovan. Ta zakonodaja je prinesla tudi možnost, da se splav opravi tako v javnih kot zasebnih zdravstvenih ustanovah. Vlada konservativca Mariana Rajoya je šest let pozneje v spremembah zakonodaje dodala zahtevo, da morajo najstnicam privolitev za splav dati starši, kar pa je leta 2023 Sanchezova vlada pri svojih reformah zakonodaje o splavu spet odpravila.
Ali bo Sanchezu uspelo vpisati pravico do splava v ustavo, je vprašljivo. Potreboval bi namreč tri petine glasov v obeh domovih parlamenta. Toda ne v enem ne v drugem jih toliko ne premore. Glavna opozicijska ljudska stranka PP Alberta Núñeza Feijóoja je že napovedala, da bo glasovala proti spremembam ustave.
