Obenem je sodišče Sarkozyja in soobtožene oprostilo treh drugih obtožb, in sicer prejemanja podkupnine, nezakonitega financiranja volilne kampanje in okoriščanja z zlorabo javnih sredstev. Sarkozy je vse obtožbe ves čas zanikal in se bo na obsodbo verjetno pritožil, vendar to ne bo ustavilo začetka prestajanja kazni.
Ključna priča umrla pred dvema dnevoma
Tožilstvo je trdilo, da je libijski režim v zameno za denar od Sarkozyja zahteval diplomatska, poslovna in druga dejanja, ki bi pomagala odpraviti slab sloves Gadafija v mednarodni skupnosti. Ključna priča, francosko-libanonski poslovnež Ziad Takieddin, je med sojenjem povedal, da je konec leta 2006 ali v začetku leta 2007 iz Libije pripeljal več kovčkov s petimi milijoni evrov gotovine v prostore francoskega notranjega ministrstva, ki ga je takrat vodil Sarkozy. Takieddin je umrl dva dni pred četrtkovo razglasitvijo sodbe, star 75 let.
Ko je Sarkozy zmagal, je Gadafija res povabil na odmeven državniški obisk v Pariz kot prvi zahodni voditelj. Gadafi je bil namreč izoliran, ker je štel za podpornika terorizma, med drugim zaradi sestrelitve ameriškega potniškega letala nad škotskim Lockerbiejem leta 1988.
Sodišče je zdaj pritrdilo temu, da je Sarkozy napotil člane svoje kampanje na pogovore v Libijo z idejo o političnih uslugah Gadafiju v zameno za finančno podporo. Sklenilo pa je tudi, da ni dovolj dokazov o pritoku Gadafijevega denarja v Francijo oziroma o tem, da je imel Sarkozy na koncu finančne koristi.
Obrnil ploščo
Sarkozy je čez leta obrnil ploščo v odnosu do Gadafija. Po začetku arabske pomladi leta 2011 je stopil na čelo zahodnih sil v vojaškem posredovanju proti režimu Gadafija, ki so ga ujeli in ubili oktobra tega leta. O okoliščinah smrti krožijo različne interpretacije.
Sarkozy, ki je bil predsednik en mandat v letih 2007–2012, se je od konca predsedniškega mandata soočil že z več pravnimi postopki. Junija so mu odvzeli legijo časti, najvišje francosko odlikovanje. Kljub temu ostaja vplivna osebnost na francoski politični sceni. Nedavno se je sestal s premierjem Sebastienom Lecornujem, ki je njegov nekdanji politični varovanec. Izrazil je tudi podporo skrajno desni stranki Nacionalni zbor, ki jo vodi Marine Le Pen, rekoč, da zdaj sodi v republikanski blok, iz katerega politično izhaja tudi sam.
