Skorajda permanentna politična kriza v Bosni in Hercegovini ne pojenja. Potem ko je parlament Republike Srbske prejšnji teden sprejel zakon, po katerem na ozemlju Republike Srbske niti ne bi več spoštovali odločitev ustavnega sodišča BiH niti to tam ne bi več bilo pristojno, je ta korak spodkopavanja ustavnopravnega reda v BiH konec tedna razveljavil visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt.
Še enkrat je uporabil svoja bonska pooblastila, ki mu omogočajo razreševanje politikov ali razveljavljanje zakonov, če ti ogrožajo uresničevanje daytonskega mirovnega sporazuma. Tokrat sta bili na vrsti dve odločitvi parlamenta Republike Srbske. Ob razveljavitvi napada na ustavno sodišče je razveljavil tudi zakon iz Republike Srbske, da oblasti ne bi bile več dolžne njegovih dekretov in zakonov objavljati v Uradnem listu. Ta zakon je bil napad na institucijo visokega predstavnika mednarodne skupnosti (OHR) v BiH in ne na Schmidta osebno, ki ga predsednik Republike Srbske Milorad Dodik nenehno – v skladu s politično naracijo svoje stranke in tudi Kremlja – imenuje »lažni predstavnik mednarodne skupnosti«, saj Schmidta na tej funkciji ne v Banjaluki ne v Moskvi ne priznavajo, ker ga ni potrdil varnostni svet OZN.
Rušenje ustavnega reda je kaznivo
Schmidt je svojo odločitev pojasnil, češ da regionalni parlamenti nimajo pravice odstopati od ustave BiH in obveznosti iz daytonskega sporazuma. »Nedavne odločitve narodne skupščine Republike Srbske neposredno kršijo ustavni red Bosne in Hercegovine in s tem daytonski mirovni sporazum, ki je bil sklenjen morda prepozno, a z namenom, da se ustavijo strašna vojna in zločini. Naš mandat je zagotoviti, da se kaj takega nikoli več ne ponovi,« je še dejal Schmidt. Razveljavitvi spornih zakonov je Schmidt dodal tudi določilo, da bodo dejanja, s katerimi se bo v prihodnje rušilo ustavnopravni red v državi, obravnavana kot kazniva dejanja. »Tistim, ki bodo rušili ustavnopravni red v državi, je treba soditi,« je še dejal Schmidt.
Medtem ko so njegovo odločitev pozdravili v zahodnem delu mednarodni skupnosti, je Milorad Dodik seveda ni sprejel. Po oceni predsedujoče predsedstva BiH Željke Cvijanović je Schmidt glavna prepreka notranjemu dialogu in nadaljnjemu pomikanju BiH k Evropski uniji. »Četudi bi bil imenovan v skladu s postopki, pa ni, nima pristojnosti, da razveljavlja odločitve narodne skupščine Republike Srbske,« je še ocenila. Po mnenju hrvaškega člana predsedstva Željka Komšića bi moral Schmidt sprejeti ostrejše sankcije proti Republiki Srbski in zamrzniti prejemanje sredstev, ki jih dobivajo iz pobranega davka na dodano vrednost.
