Trdna stališča mednarodne skupnosti o nesprejemljivosti in protiustavnosti zakonov, s katerimi je Republika Srbska poskušala rušiti daytonsko ureditev in stopati po poti odcepitve, so vladajočo koalicijo nekdanjega predsednika Milorada Dodika prisilila k popuščanju. Vse bolj mu za vrat diha tudi opozicija, ki se na novo organizira.
Klobčič zaostrene politične krize v BiH se je začel razpletati s privolitvijo Dodika, da se vendarle ukloni odločitvi osrednje volilne komisije, ki mu je odvzela predsedniški mandat po odločitvi sodišča, da je s svojimi odločitvami kršil notranjo ureditev BiH. Dodik se je umaknil s predsedniškega položaja (za začasno predsednico so pred dnevi imenovali njegovo svetovalko Ano Trišić - Babić), začele so se priprave na predčasne predsedniške volitve v novembru, na katerih bo Dodikova stranka SNSD sodelovala s svojim kandidatom Sinišo Karanom, nekdanjim notranjim ministrom in generalnim sekretarjem vlade Republike Srbske.
Razveljavitev sporne zakonodaje
Pospešek je razelektritev položaja v BiH začela dobivati minuli konec tedna, ko so ZDA očitno kot gesto dobre volje ukinile sankcije proti štirim osebam iz Dodikovega ožjega političnega kroga. Danijela Dragičevića, vodjo kabineta predsednika Republike Srbske, Jeleno Pajić Bastinac, generalno sekretarko predsedstva entitete, Dijano Milenković, direktorico Radiotelevizije Republike Srbske, in Gorana Rakovića, nekdanjega vodjo protokola v uradu predsednika, so umaknili z ameriškega seznama sankcij, kjer so se znašli zaradi organiziranja proslav ob neustavnem dnevu Republike Srbske. Na seznamu ostajajo Dodik in njegovi pomagači iz gospodarskih krogov, tudi predsedniški kandidat Karan.
Razveljavitev sankcij proti četverici je bila dovolj, da je svoj del za umiritev situacije v očitnem dogovoru z ameriško administracijo prispeval še Dodik s svojo vladajočo večino. Skupščina Republike Srbske je namreč odpravila šest zakonov in predpisov, s katerimi se je Republika srbska doslej najostreje postavila po robu zvezni državi BiH.
Poslanci so med drugim odpravili zakon, ki je institucijam Republike Srbske omogočal prevzem premoženja institucij Bosne in Hercegovine. Prav tako so ukinili zakon o neveljavnosti odločitev ustavnega sodišča BiH in spremembe volilnega zakona Republike Srbske. Slednji je republiški volilni komisiji podelil pristojnost razpisati referendum, to pa so hoteli uporabiti, da bi ljudstvo povprašali o odločitvah visokega zunanjepolitičnega predstavnika Christiana Schmidta, za katerega Dodik trdi, da je nelegitimen. Ukinili so tudi zakon o prepovedi delovanja »neustavnih institucij BiH«, s katerim so prepovedali delovanje sodišča BiH in tožilstva BiH ter posebne državne preiskovalne agencije na ozemlju RS.
Ameriška politika se ni spremenila
Republika Srbska v Washingtonu lobira za izboljšanje odnosov z ameriško administracijo vse od Trumpovega prihoda na oblast. Kljub temu Bela hiša ni spremenila odnosa do ozemeljske celovitosti BiH ali veljavnosti daytonskega sporazuma, na kar je verjetno po tihem upal Dodik. Skupaj z Evropsko unijo ZDA še naprej ohranjajo pritisk na najbolj secesionistično usmerjenega politika v BiH.
V ameriški administraciji so pozdravili razveljavitev spornih zakonov. Nad razvojem dogodkov je navdušen celo Dodik, ki trdi, da je popuščanje del obsežnejše strategije predrugačenja pozicij Republike Srbske, tudi do ameriške administracije. Vendarle Dodik ostaja previden in dodaja, da namere ameriške administracije do BiH še niso povsem jasne.
Opozicija se na novo organizira
»Naša politika ostaja enaka. BiH je nevzdržna. Edini način za ohranitev trajnega miru in stabilnosti tukaj, kar je za nas pomembno, je ta, da se BiH organizira po volji konstitutivnih narodov,« je po odločitvi skupščine Republike Srbske dejal Dodik in pristavil, da glavni partner Banjaluke ostaja Rusija. Vendarle se zdi, da moč Dodika hitro kopni. Sodišče BiH v skladu s svojo odločitvijo o šestletni prepovedi njegovega političnega delovanja zahteva tudi njegov sestop s položaja predsednika stranke SNSD.
Vladajočo koalicijo namerava v prihodnjem obdobju vse bolj rahljati tudi opozicija, ki se poskuša pod vodstvom vodje Stranke demokratičnega napredka (PDP) Draška Stanivukovića na novo osmisliti v gibanju Varna Srbska. To nedeljo bo ustanovno zasedanje gibanja, ki za zdaj združuje sedem strank in organizacij civilne družbe. V prihodnjih dneh bo gibanje z opozicijsko stranko SDS razpravljalo o morebitni podpori njihovemu kandidatu na predsedniških volitvah, profesorju in nekdanjemu dekanu na banjaluški fakulteti za elektrotehniko Branku Blanušu.
