V Belemu, na robu amazonskega gozda, se je po 19-urnem podaljšku pogajanj s petka na soboto končal 30. podnebni vrh Združenih narodov, ki se ga niso udeležile ZDA. Kot kaže sklepni dokument, ki ga je odobrilo 193 držav udeleženk (proti je bila le Kolumbija), COP30, ki je trajal 12 dni, ni bil uspešen. Sprejeli so minimalen kompromis, potem ko je grozilo, da soglasja za sklepno deklaracijo sploh ne bo.

COP30 je ob svojem zaključku tako samo pozval države sveta, naj pospešijo svoje podnebne ukrepe. Ni pa uresničil napovedi brazilskih gostiteljev, da bo to konferenca ukrepanja. Po načrtih, ki jih je imela Brazilija pred konferenco, bi le-ta morala določiti, kako konkretno naj bi se izvedel prehod s fosilnih goriv, ki so ga države sveta odobrile leta 2023 na COP28 v Dubaju. Moral bi torej podrobno navesti, kako naj se v svetu izvede deset let star pariški sporazum, po katerem naj bi se do konca stoletja temperatura dvignila za največ 2 stopinji glede na 19. stoletje. Sklepni dokument tako ne govori o načinu, kako naj bi se opravil postopen izstop iz uporabe nafte, zemeljskega plina in premoga, kar je zahtevalo 82 držav, tudi članice EU. Proti so bile Savdska Arabija, Rusija in druge izvoznice nafte in plina, prav tako Kitajska in Indija, ki sta tudi zaradi velike porabe svojega premoga in ruske nafte poleg ZDA največji povzročiteljici izpustov toplogrednih plinov.

Dve pobudi Brazilije

Sklepni dokument sicer povečuje finančno pomoč bogatih držav za revne, ki so najbolj na udaru zaradi segrevanja ozračja in ustavljanja projektov, v katerih bi nastajali toplogredni plini. A bogate države, tudi iz Evrope, še vedno največkrat niso pripravljene globlje seči v žep, čeprav so v zadnjih 150 letih s svojo industrijo in prevoznimi sredstvi povzročile daleč največ izpustov toplogrednih plinov. ZDA, ki so v tem daleč pred vsemi na svetu, na primer ne bodo dale prav nič, vsaj dokler je Trump v Beli hiši.

Nekaj optimizma vzbuja pobuda Brazilije, da bi se države, ki so za postopen izstop iz fosilnih goriv, organizirale izven podnebnih konferenc, saj jih proizvajalke nafte tako ne bi več blokirale. Podobna je brazilska pobuda glede reševanja gozdov, kar je pomembna tema zlasti v Braziliji, kjer se je pod prejšnjim predsednikom Jairom Bolsonarom, v letih 2019–2023, površina amazonskega gozda hitro zmanjševala.

Pomembna vloga nevladnih organizacij

Četudi je sklepni sporazum konference v Belemu nezadovoljiv, je 12-dnevni COP30 pomemben, saj se ohranja multilateralizem. Tako lahko pridejo do izraza tudi manjše otoške države, ki so najbolj na udaru zaradi podnebnih sprememb. Tudi ta podnebni vrh je pokazal, da človeštvo lahko razpravlja o skupni dobrini, kar podnebje vsekakor je.

Sicer v Belemu ni bilo predstavnikov Trumpovih ZDA, ki so za Kitajsko druge največje povzročiteljice izpušnih plinov, a prišli so predstavniki več pomembnih ameriških mest in zveznih držav. Še naprej pa imajo na podnebnih konferencah pomembno vlogo nevladne organizacije z vsega sveta.

Trditve, da so takšne konference, na katerih sodeluje vse človeštvo, neučinkovite, ne držijo. Ko so namreč vse države sveta leta 2015 sprejele pariški sporazum, so znanstveniki napovedovali, da se bo do leta 2100 glede na konec 19. stoletja temperatura povprečno povišala za 4 stopinje. Zaradi ukrepov – širjenje obnovljivih virov energije – ki so jih po pariškem sporazumu že sprejele pomembne države, zlasti v Evropi, pa tudi Kitajska, naj bi se segrevanje ozračja v teh 200 letih omejilo na 2,8 stopinje. 

Kitajska ni izpolnila pričakovanj

Kritiki brazilskemu predsedstvu očitajo, da je v odločilnih trenutkih vodilo pogajanja za zaprtimi vrati. Tedaj se je Kitajska, ki se je javno zavzemala za napredek, priključila nasprotnicam postopnega izstopa iz fosilnih goriv, kar je tudi prispevalo k neuspehu konference. Mnogi so prav od Kitajske pričakovali, da bo tudi zaradi njenega vse večjega izvoza električnih avtomobilov, sončnih in vetrnih elektrarn na čelu boja proti podnebnim spremembam.

Priporočamo