Pred nadaljevanjem ameriško-ukrajinskih pogovorov o iskanju mirovnega dogovora za Ukrajino je ruski predsednik Vladimir Putin podkrepil svojo nepopustljivost z zahtevo, da hoče Rusija v zameno za mir nadzor nad celotnim Donbasom. Prav ozemeljska vprašanja ob varnostnih jamstvih za Ukrajino (tudi njeno članstvo v Natu) ostajajo glavni kamni spotike na poti do okvirnega mirovnega dogovora. Kako po moskovskih pogovorih, ki niso prinesli preboja, priti do njega, ne ve niti ameriški predsednik Donald Trump. Pot do mirovnega dogovora namreč opisuje kot nejasno.
Ukrajina želi z Rusijo »pravi mir, ne pomiritev«, pa je na zasedanju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) povedal ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha. Pred nadaljevanjem dialoga z Američani, ki ga Ukrajina želi voditi tudi po pogovorih na Floridi, je spomnil na zgodovinske napake pred drugo svetovno vojno. »Še vedno se spomnimo imen tistih, ki so v Münchnu izdali prihodnje generacije. To se ne sme nikoli več ponoviti. Načela morajo biti nedotakljiva, potrebujemo pa resničen mir, ne pomiritev,« je dejal Sibiha in spomnil na sporazum z nacistično Nemčijo iz leta 1938, v katerem so se Velika Britanija, Francija in Italija strinjale s priključitvijo Sudetov nacistični Nemčiji.
Sporazum se pogosto uporablja kot primer neuspešnega soočanja z grozečo silo. »Evropa je v preteklosti sklenila preveč nepravičnih mirovnih sporazumov. Vsi so vodili le do novih katastrof,« je še poudaril Sibiha, hkrati pa se je zahvalil Združenim državam za napredek v mirovnih prizadevanjih in obljubil, da bo Ukrajina »izkoristila vsako priložnost, da poskuša končati to vojno«.
Iz Moskve so v četrtek sicer še enkrat zažugali tudi proti Evropski uniji, ki bo na bližajočem se vrhu odločala o morebitni uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za novo posojilo Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Z ruskega zunanjega ministrstva so sporočili, da bo zaradi »nezakonitega ravnanja« Evropske unije sprožena »najostrejša reakcija« in da Moskva že pripravlja svoj odgovor.
