Ameriški predsednik Joe Biden se je z vrha G7 na Japonskem v nasprotju s prvotnimi načrti predčasno vrnil domov v nedeljo, da bi sodeloval v iskanju političnega dogovora o dvigu zgornje meje javnega dolga in preprečevanju odplačilne nesposobnosti ZDA. Čas se namreč po trditvah finančnega ministrstva zdaj res izteka in na voljo naj bi bilo samo še nekaj dni. Odpoved obiska Papue Nove Gvineje je vzela nekaj blišča tamkajšnjemu ponedeljkovemu podpisu sporazuma o dvostranskem obrambnem sodelovanju, kar je namesto Bidna storil zunanji minister Antony Blinken, predsednik je preložil tudi obisk Avstralije. Za zdaj pa predčasna vrnitev doma ni prinesla rezultatov, razen da je Bela hiša republikanski opoziciji odvzela možnost kritike Bidnovih potovanj v času domače krize, ki jih je bil nekaj sicer vseeno deležen že zaradi odhoda v Hirošimo.
Po vrnitvi se je Biden v ponedeljek sestal z republikanskim predsednikom predstavniškega doma kongresa Kevinom McCarthyjem. Sestanek sta oba označila kot ploden, a se je končal brez dogovora. Biden je potem sicer dejal, da padec v plačilno nesposobnost države ne pride v poštev. Če bi se to zgodilo, bi po opozorilih ekonomistov sledili gospodarski pretresi doma in v tujini, ker bi padlo zaupanje v ameriške obveznice, posledično bi narasla cena zadolževanja za ZDA. Obenem bi država morala nehati plačevati določene obveznosti, denimo zvezne pokojnine, plače zveznim uslužbencem ali kaj tretjega.
Je 1. junij vklesan v kamen?
Do začetka plačilne nesposobnosti je po trditvah finančne ministrice Janet Yellen še osem dni, saj pravi, da bo nastopila 1. junija. Ker bo pisanje in potrjevanje zakona o dvigu javnega dolga vzelo vsaj nekaj dni, naj bi bil čas za dogovor samo še do približno nedelje. Republikanci so sicer podvomili, ali je 1. junij res v kamen vklesan datum, saj tudi ekonomisti pravijo, da začetek plačilne nesposobnosti ni oster rez. Zato nekateri poslanci v kongresu zahtevajo pojasnila ministrice, kako so ga izračunali. Toda datum je zdaj na mizi in je postal pomemben signal za finančne trge, McCarthy pa je sam dejal, da vanj verjame.
Zgodba ima sicer zdaj že dolgo brado, saj so ZDA zakonsko določeni zgornji prag javnega dolga, ki je zdaj določen pri 31.381 milijardah dolarjev, dosegle januarja. Finančno ministrstvo se je nato zateklo k posebnim ukrepom, denimo začasnemu neplačevanju v pokojninski sklad zveznih uslužbencev ali v sklad za stabilizacijo valutnih razmerij. A to lahko počne samo določen čas in ta se zdaj po navedbah Yellenove izteka.
Levo krilo gleda Bidnu pod prste
Za rešitev nastalega položaja bo verjetno potreben dogovor. Republikanci za dvig zgornje meje dolga od demokratov zahtevajo krčenje porabe za nekatere njihove politike, denimo okoljske, zaostrili bi dostop do programa Medicaid, ki zagotavlja zdravstveno zavarovanje finančno šibkim, in porezali dodatna sredstva davčni službi za lovljenje največjih utajevalcev. Bela hiša je sprva vztrajala, da se sploh ne bo pogajala, in zahtevala, da republikanci v predstavniškem domu kongresa, kjer imajo tesno večino, preprosto pristanejo na dvig meje javnega dolga, kar se seveda ni zgodilo. Biden se je potem doslej trikrat sestal z McCarthyjem, ki mu je vmes uspelo spraviti svoj predlog zakona o javnem dolgu skozi predstavniški dom in torej pokazati enotnost stranke. Biden pa je pokazal pripravljenost na varčevanje pri nekaterih programih, pri čemer pa njegove poteze zelo pozorno spremlja levo krilo demokratov, ki zavrača finančne reze pri socialnih in okoljskih programih.
Obstaja sicer tudi možnost, da Biden dvigne mejo javnega doga mimo kongresa in se sklicuje na 14. amandma ustave, ki nakazuje takšno možnost, vendar gre za nepreverjeno pot, ki bi končala na sodiščih.
