Pogajanja o obnovitvi dogovora o iranskem jedrskem programu (JCPOA) so se zaključila. Glavni evropski pogajalec Enrique Mora je predložil zadnji osnutek sporazuma, o katerem so se Iran, ZDA, Rusija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Kitajska in Evropska unija s premori pogajali zadnjih 14 mesecev. Sedaj je na prestolnicah, da potrdijo ali zavrnejo 25 strani dolg dokument. Če ga potrdijo, bi ZDA spet pristopile k sporazumu o iranskem jedrskem programu, iz katerega je ameriško administracijo leta 2018 umaknil takratni predsednik Donald Trump, Iran pa bi spet začel spoštovati pravila jedrskega dogovora, potem ko je v minulih letih, po ameriškem umiku iz sporazuma, začel hitreje in bolj bogatiti uran.
Sledijo politične odločitve
Zadnji krog pogajanj v dunajski palači Coburg je trajal štiri dni. Udeleženci so na njem pretresali še vrsto tehničnih vprašanj in zadnji predlog besedila, ki jim ga je konec julija posredoval visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Iran je ves čas zahteval ukinitev ameriških sankcij proti njihovemu gospodarstvu, ki jih je Trumpova administracija uvedla po umiku iz jedrskega dogovora, prav tako pa je terjal, da ameriška administracija umakne Revolucionarno gardo Irana s svojega seznama terorističnih organizacij. To zahtevo naj bi Teheran sicer v zadnjih tednih opustil, bi se pa po zagotovilih zahodnih diplomatov želel o tem pogajati po vnovični uveljavitvi jedrskega dogovora. Še ena stvar je bila pomembna Iranu: da se v dogovor zapiše neke vrste ameriško zagotovilo, da naslednje administracije ne bodo odstopile od dogovora. V kolikšni meri, če sploh, se je ta zahteva znašla v osnutku končnega sporazuma, ni znano.
Kot so pojasnili v evropski komisiji, sta del predlaganega sporazuma tako ukinitev ameriških sankcij proti Iranu kot končanje iranskih dejanj, ki niso bila v skladu z dogovorom JCPOA. Predlagani zadnji osnutek sporazuma ne spreminja krovnega sporazuma JCPOA, temveč zgolj določa korake, ki bi vodili k njegovemu vnovičnemu polnemu spoštovanju. »Vse, kar je bilo možno izpogajati, je bilo izpogajano in je sedaj v končni verziji sporazuma. Toda za vsakim tehničnim vprašanjem in odstavkom dogovora tiči politična odločitev, ki mora biti sprejeta v prestolnicah. Če bodo ti odgovori pozitivni, potem lahko podpišemo dogovor,« je pojasnil Borrell.
Brez nasprotovanja Rusije
Roka, do kdaj v EU pričakujejo odgovor na ponujeni končni sporazum, v Bruslju niso postavili. Ga pa želijo čim prej. Vsaj po prvih odzivih sodeč utegne biti ključno to, kako se bodo odločili v Teheranu. V iranski vladi sporazum proučujejo, sporočili pa so tudi, da se nameravajo še pogajati. V State Departmentu so medtem nakazali, da predlagani dogovor podpirajo in da so pripravljeni hitro preiti k njegovemu izvajanju.
Nasprotovanj predlaganemu sporazumu ni bilo niti iz Moskve, čeprav bi sklenjeni dogovor lahko zmanjšal ruske prihodke od prodaje nafte. Iran bi namreč po odpravljenih sankcijah lahko izvažal večje količine črnega zlata, kar bi verjetno povzročilo padec cen na svetovnem tržišču. Rusija je sicer ob nakazujočem se preboju v pogajanjih v zimskih mesecih zavrla takratni pogajalski proces, potem ko je Zahod zaradi njene invazije na Ukrajino proti Rusiji uvedel sankcije. Kremelj je namreč hotel zagotovila, da bo tudi po obnovitvi JCPOA smel še naprej trgovati z Iranom kljub zahodnim sankcijam.
