Ameriški minister za obrambo Lloyd Austin je člane kontaktne skupine za Ukrajino pozval k tretjemu srečanju, ki bo v petek v ameriškem letalskem oporišču Ramstein v nemški deželi Rheinland Pfalz, kje domuje tudi poveljstvo Natovih zračnih sil. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je za nemški časopis Handelsblatt dejal, da pričakuje, da bodo zahodne zaveznice v bližnji prihodnosti Ukrajini dobavile več težkega orožja, saj je prepričan, da je ob sedanjih težkih bojih vojna na prelomnici in močna vojaška podpora Ukrajini najbližja pot do miru.
Potem ko je v soboto Velika Britanija napovedala, da bo Ukrajini dala na voljo 14 vojaških tankov challenger 2, raste pritisk na Nemčijo, da v Ukrajino pošlje svoje vojaške tanke leopard, vendar nemška vlada okleva. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski že mesece zahodne zaveznice poziva, naj Ukrajini pomagajo z dobavo tankov. Poljska je nedavno izrazila pripravljenost, da v koaliciji z drugimi zaveznicami v Ukrajino pošlje nemške tanke leopard, pri tej nameri pa se ji je načelno pridružila tudi Finska. Vendar za posredovanje nemških tankov Ukrajini obe državi potrebujeta dovoljenje nemške vlade. Za nameček je šef orožarskega koncerna Rheinmettal, ki proizvaja omenjene tanke, za včerajšnjo izdajo časopisa Bild am Sonntag povedal, da bi tanke lahko dobavili šele leta 2024, saj jih je treba posodobiti in pripraviti za bojno delovanje. Armin Pappinger je dejal, da ima orožarski koncern sicer na zalogi 22 tankov leopard 2 in 88 tankov starejšega tipa leopard 1, vendar pa traja popravilo že izločenih bojnih vozil kar slabo leto.
Dvig starostne meje za mobilizacijo
Šef Nata Stoltenberg je na drugi strani prepričan, da Ukrajina kar najhitreje potrebuje dobavo težkega orožja, in svari pred podcenjevanjem Rusije. »Pomanjkanje morale in izurjenosti Rusi kompenzirajo z množičnostjo in doslej so dokazali, da so za svoje cilje pripravljeni vzeti v zakup tudi hude izgube,« je dejal Stoltenberg. Medtem ko so že decembra v Kijevu špekulirali, da Putin pripravlja drugi val mobilizacije, je ukrajinska vojaška tajna služba prejšnji teden napovedovala, da bodo v Rusiji v kratkem mobilizirali dodatnega pol milijona rekrutov. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov teh navedb ni izrecno zanikal, rekel je le, da zanesljivih informacij ne gre iskati na družbenih omrežjih, temveč pri uradnih predstavnikih ruskih oblasti. To se je najbrž nanašalo tudi na po vsej verjetnosti lažni dokument, ki je zakrožil po telegramu, pri katerem gre za povelje ruske tajne službe obmejnim organom, naj ne dovolijo izstopa iz države državljanom, ki bi lahko bili mobilizirani. Poročil o tem, da bi se kaj takega v resnici dogajalo, doslej še ni bilo.
Britanske tajne službe so sicer včeraj poročale, da utegne Kremelj dvigniti starostno mejo, do katere še mobilizirajo, s 27 na 30 let. S tem bi lahko za 30 odstotkov povečali obseg vojaških sil, ne da bi morali ponovno razglasiti delno mobilizacijo, ki bi znova vznemirila prebivalstvo. V Kremlju tega zaenkrat niso komentirali, je pa ruski predsednik Vladimir Putin v pogovoru za rusko televizijo ocenil, da je vojaška operacija v Ukrajini po domnevnem ruskem zavzetju mesta Soledar, ki ga Kijev sicer še vedno zanika, v »pozitivni dinamiki« in vse poteka po načrtih ministrstva za obrambo in generalštaba.
